Polhograjsko hribovje

Polhograjsko hribovje, ki nosi ve─Ź imen, med njimi Polhograjski dolomiti, Polhograjci in tudi Pograjci, se nahaja zahodno od Ljubljane. Predstavlja najni┼żji del zahodnega predalpskega sveta. Ime Polhograjski dolomiti izvira iz pestre kamninske zgradbe, saj v hribovju prevladujejo dolomiti. Zanj je zna─Źilen preplet fluvialnega reliefa s kra┼íkim povr┼íjem, relief je mo─Źno raz─Źlenjen (dolinasto-slemenski relief). Sredi┼í─Źno naselje v hribovju je Polhov Gradec.

Preberi ve─Ź
Dinarskokraške pokrajine Slovenije

Dinarskokra┼íke pokrajine obsegajo ve─Źji del ju┼żne Slovenije, predstavljajo pa skrajni severovzhodni del Dinarskega gorstva, ki sega dale─Ź proti jugovzhodu. Za pokrajine je zna─Źilna prevlada kra┼íkega reliefa, kras se je najbolj razvil na apnencu, kjer so pogosti kra┼íki pojavi, med njimi vrta─Źe, kra┼íka polja, jame, brezna idr. Na dolomitu je razvit fluviokras, kjer poleg korozije delujeta tudi procesa denudacije in krajevno erozija. Dolomitno obmo─Źje ozna─Źuje kra┼íko povr┼íje z zaprtimi kotanjami oziroma dolci. Za pokrajine je zna─Źilna dinarska slemenitev SZ-JV ter preplet planot in hribovij z vmesnimi podolji in ravniki.

Preberi ve─Ź
Jezero

Pojem jezero ozna─Źuje veliko stoje─Źo vodno povr┼íino v kotanji, ki jo z vseh strani obdaja kopno. Zna─Źilnost jezer je po─Źasna izmenjava vode, zato jih uvr┼í─Źamo med stoje─Źe povr┼íinske vode. Splo┼ína delitev opredeljuje naravna in umetna jezera, med naravna ┼ítejemo ledeni┼íka, visokogorska, kra┼íka, mahovna idr., med umetna pa rudni┼íka in akumulacijska jezera ter umetne zadr┼żevalnike. V Sloveniji je okoli 1300 jezer, najbolj znani sta Blejsko in Bohinjsko jezero, najve─Źje pa je Cerkni┼íko jezero.

Preberi ve─Ź
Alpske pokrajine Slovenije

Alpske pokrajine Slovenije obsegajo niz treh gorstev, ki potekajo od zahoda proti vzhodu, v smeri alpske slemenitve - Julijske Alpe, Karavanke in Kamni┼íko-Savinjske Alpe. Pravo alpsko visokogorje zavzema 11 % dr┼żavnega ozemlja. Zna─Źilnost slovenskega alpskega sveta je preplet visokogorja z alpskimi kra┼íkimi planotami ter vmesnimi dolinami in kotlinami.

Preberi ve─Ź
Španija

Zaradi dolge in zapletene zgodovine ima danes ┼ápanija bogato kulturno dedi┼í─Źino. ┼átevilni zgodovinski spomeniki (┼íe posebej mavrski) in ─Źudovite pla┼że so vzrok, da je dr┼żava eden najbolj priljubljenih turisti─Źnih ciljev. Po dr┼żavljanski vojni (1936-1939) in diktaturi Francisca Franca (1939-1975) je bila gospodarsko oslabljena, vendar se je za─Źela hitreje razvijati po priklju─Źitvi Evropski uniji leta 1986.

Preberi ve─Ź
Geografija - kompleksna veda

─îlanek sku┼ía na kratko predstaviti geografijo kot vedo in je razdeljen na tri dele. Prvi podaja splo┼íno definicijo geografije, predmet in naloge geografskega raziskovanja. Drugi del je namenjen delitvi moderne geografije ter kraj┼íim opisom posameznih vej. Tretji del se posve─Źa pojmoma regionalizacija in regija, dvojnostim (dualizmom) v geografiji in vlogi ter pomenu geografske vede.

Preberi ve─Ź
Buran, mrzel veter azijskih step

Ne zgodi se ravno pogosto, da nas ob koncu februarja in za─Źetku marca obi┼í─Źe mrzel kontinentalni zrak iz osr─Źja azijskih step. Konec meteorolo┼íke zime 2017/2018 je postregel ravno s tak┼íno sinopti─Źno situacijo, podobnemu smo bili pri─Źa nazadnje pred 13 leti, ob koncu zime 2004/2005, sibirska zra─Źna masa pa nas je obiskala tudi februarja 2012 in v januarju 2017. V ─Źlanku pred vami bom posku┼íal pojasniti nastanek tak┼íne situacije, njene vzroke in posledice.

Preberi ve─Ź
Vpliv sredozemske ciklogeneze na vreme v Sloveniji

─îlanek pojasnjuje vpliv sredozemske ciklogeneze na vreme v Sloveniji. Tak┼íen tip vremena se pojavlja zlasti v ─Źasu od jeseni do pomladi, ko polarna fronta se┼że dale─Ź proti jugu, vse do Sredozemlja. Ob zlomu polarne fronte nad Alpami, obi─Źajno nad severnim delom Sredozemlja nastane takoimenovani sekundarni ciklon, ki bistveno vpliva na na┼íe vreme. Sekundarni cikloni so nam v preteklosti prina┼íali dolgotrajne in obilne padavine, nemalokrat tudi nev┼íe─Źnosti s poplavami.

Preberi ve─Ź
Poplave - stalnica v Sloveniji

─îlanek obravnava poplave, kot eden izmed zna─Źilnih naravnih pojavov na ozemlju Slovenije, ki se lahko ob─Źasno sprevr┼że v naravno nesre─Źo ve─Źjega obsega. Na┼ía dr┼żava le┼żi na prehodnem obmo─Źju, na stiku ┼ítirih geografskih enot, ki se ka┼żejo skozi geolo┼íko, klimatsko in kulturno-zgodovinsko pestrost. Zaradi prevladujo─Źega hribovitega terena so najpogostej┼íe hudourni┼íke poplave, poznamo pa tudi druge vrste poplav, med njimi so zelo zna─Źilne za Slovenijo tudi poplave na kra┼íkih poljih. Neposredna vzroka za poplave v Sloveniji sta obilne padavine in taljenje snega. Na koncu sledi kraj┼íi pregled ve─Źjih poplavnih dogodkov.

Preberi ve─Ź
Kras kot mati─Źna pokrajina na jugozahodu Slovenije ter kras kot naselbinsko ime in zna─Źilno povr┼íje s kra┼íkimi pojavi

─îlanek se osredoto─Źa na pojasnitev pojma kras ter razlike med besedama Kras in kras. Da pa ne bo pri┼ílo do napa─Źne interpretacije moram prvo napisati, da ima danes beseda kras v slovenskem jeziku tri pomene, slednji so pojasnjeni spodaj. Na za─Źetku ─Źlanka je podrobnej┼íi geografski oris slovenskega Krasa, ki se dotika tako fizi─Źno- kot dru┼żbenogeografskih zna─Źilnosti.

Preberi ve─Ź
I BUILT MY SITE FOR FREE USING