GEOGRAFIJA

Članek v prvem delu na kratko opisuje poselitev slovenskega ozemlja od prazgodovine do srednjega veka, v drugem delu pa se posveča pojmu kolonizacija. Slovenija je danes razmeroma dobro obljudena država

Obpanonske (tudi Subpanonske) pokrajine se nahajajo v vzhodni Sloveniji, kjer se Panonska nižina dotika slovenskega ozemlja. Zanje je značilen preplet ravninskega sveta z gričevji. Pokrajinske poteze so podobne pravim panonskim, vendar so prisotne v omiljeni oziroma spremenjeni obliki. Zahodneje ležeči predeli obpanonskih pokrajin so bolj razviti, najmanj je razvito Goričko, ki se nahaja na skrajnem severovzhodu. Za ravnine so značilne dolge obcestne vasi, v gričevnatnem svetu pa prevladujejo razložena naselja. Ugodno podnebje omogoča gojenje vinske trte in sadjarstvo.

Polhograjsko hribovje, ki nosi več imen, med njimi Polhograjski dolomiti, Polhograjci in tudi Pograjci, se nahaja zahodno od Ljubljane. Predstavlja najnižji del zahodnega predalpskega sveta. Ime Polhograjski dolomiti izvira iz pestre kamninske zgradbe, saj v hribovju prevladujejo dolomiti. Zanj je značilen preplet fluvialnega reliefa s kraškim površjem, relief je močno razčlenjen (dolinasto-slemenski relief). Središčno naselje v hribovju je Polhov Gradec.

Dinarskokraške pokrajine obsegajo večji del južne Slovenije, predstavljajo pa skrajni severovzhodni del Dinarskega gorstva, ki sega daleč proti jugovzhodu. Za pokrajine je značilna prevlada kraškega reliefa, kras se je najbolj razvil na apnencu, kjer so pogosti kraški pojavi, med njimi vrtače, kraška polja, jame, brezna idr. Na dolomitu je razvit fluviokras, kjer poleg korozije delujeta tudi procesa denudacije in krajevno erozija. Dolomitno območje označuje kraško površje z zaprtimi kotanjami oziroma dolci. Za pokrajine je značilna dinarska slemenitev SZ-JV ter preplet planot in hribovij z vmesnimi podolji in ravniki.

Pojem jezero označuje veliko stoječo vodno površino v kotanji, ki jo z vseh strani obdaja kopno. Značilnost jezer je počasna izmenjava vode, zato jih uvrščamo med stoječe površinske vode. Splošna delitev opredeljuje naravna in umetna jezera, med naravna štejemo ledeniška, visokogorska, kraška, mahovna idr., med umetna pa rudniška in akumulacijska jezera ter umetne zadrževalnike. V Sloveniji je okoli 1300 jezer, najbolj znani sta Blejsko in Bohinjsko jezero, največje pa je Cerkniško jezero.

Alpske pokrajine Slovenije obsegajo niz treh gorstev, ki potekajo od zahoda proti vzhodu, v smeri alpske slemenitve - Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Pravo alpsko visokogorje zavzema 11 % državnega ozemlja. Značilnost slovenskega alpskega sveta je preplet visokogorja z alpskimi kraškimi planotami ter vmesnimi dolinami in kotlinami.

Članek v prvem delu opisuje značilnosti mineralov, v drugem pa se posveča kamninam. Minerali veljajo za osnovne gradnike posameznih kamnin, če želimo prepoznati kamnino, moramo najprej ugotoviti, kateri minerali so prisotni v njeni zgradbi. Kamnine glede na nastanek delimo v tri skupine: magmatske, sedimentne in metamorfne kamnine. Predstavnik magmatskih kamnin je granit, sedimentnih apnenec ter metamorfnih marmor.

Zaradi dolge in zapletene zgodovine ima danes Španija bogato kulturno dediščino. Številni zgodovinski spomeniki (še posebej mavrski) in čudovite plaže so vzrok, da je država eden najbolj priljubljenih turističnih ciljev. Po državljanski vojni (1936-1939) in diktaturi Francisca Franca (1939-1975) je bila gospodarsko oslabljena, vendar se je začela hitreje razvijati po priključitvi Evropski uniji leta 1986.

Članek skuša na kratko predstaviti geografijo kot vedo in je razdeljen na tri dele. Prvi podaja splošno definicijo geografije, predmet in naloge geografskega raziskovanja. Drugi del je namenjen delitvi moderne geografije ter krajšim opisom posameznih vej. Tretji del se posveča pojmoma regionalizacija in regija, dvojnostim (dualizmom) v geografiji in vlogi ter pomenu geografske vede.

Ne zgodi se ravno pogosto, da nas ob koncu februarja in začetku marca obišče mrzel kontinentalni zrak iz osrčja azijskih step. Konec meteorološke zime 2017/2018 je postregel ravno s takšno sinoptično situacijo, podobnemu smo bili priča nazadnje pred 13 leti, ob koncu zime 2004/2005, sibirska zračna masa pa nas je obiskala tudi februarja 2012 in v januarju 2017. V članku pred vami bom poskušal pojasniti nastanek takšne situacije, njene vzroke in posledice.

Članek pojasnjuje vpliv sredozemske ciklogeneze na vreme v Sloveniji. Takšen tip vremena se pojavlja zlasti v času od jeseni do pomladi, ko polarna fronta seže daleč proti jugu, vse do Sredozemlja. Ob zlomu polarne fronte nad Alpami, običajno nad severnim delom Sredozemlja nastane takoimenovani sekundarni ciklon, ki bistveno vpliva na naše vreme. Sekundarni cikloni so nam v preteklosti prinašali dolgotrajne in obilne padavine, nemalokrat tudi nevšečnosti s poplavami.

Članek obravnava poplave, kot eden izmed značilnih naravnih pojavov na ozemlju Slovenije, ki se lahko občasno sprevrže v naravno nesrečo večjega obsega. Naša država leži na prehodnem območju, na stiku štirih geografskih enot, ki se kažejo skozi geološko, klimatsko in kulturno-zgodovinsko pestrost. Zaradi prevladujočega hribovitega terena so najpogostejše hudourniške poplave, poznamo pa tudi druge vrste poplav, med njimi so zelo značilne za Slovenijo tudi poplave na kraških poljih. Neposredna vzroka za poplave v Sloveniji sta obilne padavine in taljenje snega. Na koncu sledi krajši pregled večjih poplavnih dogodkov.