Geoblog


V prispevku so na kratko podane bistvene geografske zna─Źilnosti Avstralije, najmanj┼íe celine na svetu. Njeno dana┼ínje ime je nastalo iz latinskega imena "Terra australis incognita", kar v prevodu pomeni ju┼żna de┼żela. Avstralijo lahko ozna─Źimo za samosvojo celino, tako iz naravnega kot dru┼żbenega vidika. Znana je tudi po staroselcih Aboriginih, ki tukaj ┼żivijo ┼że okoli 40.000 let.

Preberi ve─Ź

Slapovi so vodni tokovi, ki padajo prek strme ali navpi─Źne reliefne stopnje, v njihovem podno┼żju pa se nahaja tolmun. Lo─Źimo razli─Źna poimenovanja (glede na vi┼íino): brzice, kaskade, sko─Źniki, ┼íumniki itd. Slovenija je z vodo bogata de┼żela, saj imamo na na┼íem ozemlju preko 300 stalnih slapov.

Preberi ve─Ź

─îlanek iz strokovnega vidika orisuje naravnogeografske zna─Źilnosti Parka ┼ákocjanskih jam. Regijski park je bil ustanovljen leta 1996, in sicer z namenom ohranjanja edinstvenega naravnega in ob─Źutljivega kra┼íkega okolja svetovnega pomena. Glavno posebnost parka predstavljajo ┼ákocjanske jame, ki jih je ustvarila najve─Źja slovenska ponikalnica, reka Reka.

Preberi ve─Ź

─îlanek opisuje vrta─Źo kot eno izmed najbolj tipi─Źnih povr┼íinskih oblik na obmo─Źju prevladujo─Źega kra┼íkega geomorfnega sistema. V nadaljevanju so predstavljeni posamezni tipi vrta─Ź, ki jih pojasnuje Slovenska kra┼íka terminologija.

Preberi ve─Ź

Barakarska naselja oziroma slumi so revne ─Źetrti, zna─Źilne predvsem za ve─Źja mesta na svetu, ─Źeprav se pojavljajo tudi na drugih obmo─Źjih. Zgrajene so nena─Źrtno in brez dovoljenja. Karakterizirajo jih slabi ┼żivljenjski pogoji, med njimi pomanjkanje pitne vode, onesna┼żenost, prenaseljenost, rev┼í─Źina, brezposelnost, kriminal idr.

Preberi ve─Ź

Planinsko pa┼íni┼ítvo oziroma plan┼íarstvo (planvanje), ki ozna─Źuje pa┼ío ┼żivine ter pridelavo mleka in mle─Źnih izdelkov na visokogorskih planinah, je bilo v preteklosti pomembna gospodarska dejavnost. Na obmo─Źju Slovenije je bilo raz┼íirjeno od Julijskih Alp na zahodu preko Karavank do Kamni┼íko-Savinjskih Alp na vzhodu.

Preberi ve─Ź

Obsredozemske (tudi Submediteranske) pokrajine obsegajo ni┼żji jugozahodni del Slovenije. Naravno lo─Źnico med njimi in notranjostjo Slovenije predstavlja alpsko-dinarska pregrada, ki na ozemlju Slovenije poteka od Julijskih Alp na severozahodu do Sne┼żni┼íke planote na jugu dr┼żave. Pokrajine so reliefno odprte proti Tr┼ża┼íkemu zalivu oziroma Jadranskemu morju.

Preberi ve─Ź

Plimovanje ali bibavica ozna─Źuje izmeni─Źno nara┼í─Źanje (plima) in zni┼żevanje (oseka) morske gladine, ki je posledica privla─Źne sile Lune in Sonca ob vrtenju Zemlje okrog svoje osi.

Preberi ve─Ź

Izo─Źrte ali izolinije so po definiciji ─Źrte na zemljevidu, ki povezujejo kraje z enakim pojavom, vrednostjo ali intenzivnostjo. V ─Źlanku izpostavljam izohipse oziroma plastnice, ki so namenjene prikazovanju reliefa na zemljevidu.

Preberi ve─Ź

Obpanonske (tudi Subpanonske) pokrajine se nahajajo v vzhodni Sloveniji, kjer se Panonska ni┼żina dotika slovenskega ozemlja. Zanje je zna─Źilen preplet ravninskega sveta z gri─Źevji. Pokrajinske poteze so podobne pravim panonskim, vendar so prisotne v omiljeni oziroma spremenjeni obliki. Zahodneje le┼że─Źi predeli obpanonskih pokrajin so bolj razviti, najmanj je razvito Gori─Źko, ki se nahaja na skrajnem severovzhodu. Za ravnine so zna─Źilne dolge obcestne vasi, v gri─Źevnatnem svetu pa prevladujejo razlo┼żena naselja. Ugodno podnebje omogo─Źa gojenje vinske trte in sadjarstvo.

Preberi ve─Ź

Polhograjsko hribovje, ki nosi ve─Ź imen, med njimi Polhograjski dolomiti, Polhograjci in tudi Pograjci, se nahaja zahodno od Ljubljane. Predstavlja najni┼żji del zahodnega predalpskega sveta. Ime Polhograjski dolomiti izvira iz pestre kamninske zgradbe, saj v hribovju prevladujejo dolomiti. Zanj je zna─Źilen preplet fluvialnega reliefa s kra┼íkim povr┼íjem, relief je mo─Źno raz─Źlenjen (dolinasto-slemenski relief). Sredi┼í─Źno naselje v hribovju je Polhov Gradec.

Preberi ve─Ź

Dinarskokra┼íke pokrajine obsegajo ve─Źji del ju┼żne Slovenije, predstavljajo pa skrajni severovzhodni del Dinarskega gorstva, ki sega dale─Ź proti jugovzhodu. Za pokrajine je zna─Źilna prevlada kra┼íkega reliefa, kras se je najbolj razvil na apnencu, kjer so pogosti kra┼íki pojavi, med njimi vrta─Źe, kra┼íka polja, jame, brezna idr. Na dolomitu je razvit fluviokras, kjer poleg korozije delujeta tudi procesa denudacije in krajevno erozija. Dolomitno obmo─Źje ozna─Źuje kra┼íko povr┼íje z zaprtimi kotanjami oziroma dolci. Za pokrajine je zna─Źilna dinarska slemenitev SZ-JV ter preplet planot in hribovij z vmesnimi podolji in ravniki.

Preberi ve─Ź
I BUILT MY SITE FOR FREE USING