Megla

Meglo sestavljajo goste, zelo drobne vodne kapljice ali ledeni kristali v prizemni zračni plasti, ki zmanjšajo vodoravno vidljivost pod 1 km (Geografski terminološki slovar 2005, 216). Glavni pogoj za nastanek megle predstavljata visoka vlaga (omogoča kondenzacijo ali sublimacijo) ter čim bližja rosišče in temperatura zraka (običajno z razliko manjšo od 2 °C). Večinoma gre za pritalni pojav, ki nastaja zaradi ohlajanja zraka ob hladnih tleh, ko pa se dvigne nad površje, se preobrazi v stratusni oblak. Že pred pojavom megle lahko na določenih ohlajenih predmetih opazimo izločanje vode v obliki rose ali slane. Prisotnost higroskopnih delcev v zraku omogoča, da pride do nje že pri relativni zračni vlagi, ko je nasičenje z vodo manjše za 20 %. Takrat govorimo o smogu oziroma mešanici dima in megle (značilen predvsem za večja mesta v kotlinah, kjer je zaradi široke razprostranjenosti industrije in drugih dejavnikov precej onesnažen zrak).  

Za nižine in kotline Slovenije je najbolj tipična radiacijska megla. Nastaja s procesom temperaturnega obrata oziroma inverzije. Ko temperatura zraka pade pod temperaturo rosišča, se začne kondenzacija (na tleh se pojavi rosa, na kondenzacijskih jedrih v zraku pa megla). Če se odpravimo v višje predele, pogosto lahko opazujemo obširna meglena jezera. Ta nastanejo, ko se zrak ohladi od tal do vrha okoliških hribov. Omenimo še puhtečo meglo, ki se pojavi nad posameznimi vodnimi telesi (sorazmerno topla voda in precej hladnejši zrak nad njo, proces izhlapevanja v obliki kajenja iz jezer ali rek). Frontalna megla je značilna za prehode frontalnih poslabšanj (topel dež pada skozi hladen zrak spodnjih plasti). Ob morju pa poznamo advektivno meglo, ki sicer pri nas ni pogosta. Ta se pojavi ob prihodu toplejšega zraka nad hladnejšo podlago (v tem primeru nad morje).

Slika 1: Vertikalni potek temperature (polna črta) in temperature rosišča (prekinjena črta) blizu tal podnevi in ponoči ob oblačnem ter jasnem vremenu. Radiacijska megla nastane ob jasni mirni noči, ko se pojavi talni temperaturni obrat ali inverzija.

Slika 2: Skica nastanka obalne, puhteče in frontalne megle.

Viri in literatura

• Kladnik, D., Lovrenčak, F., Orožen Adamič, M. (ur.), 2005. Geografski terminološki slovar. Ljubljana, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 451 str.
• Skok, G. 2020. Uvod v meteorologijo. Ljubljana, UL Fakulteta za matematiko in fiziko, 119 str. 

Besedilo: Mišel Podgorski

Megleno jezero na območju Svete Trojice v Slovenskih goricah, foto: Tomaž Klemenšak