Vrta─Źa


Vrta─Źa je ena izmed najbolj tipi─Źnih povr┼íinskih oblik na obmo─Źju prevladujo─Źega kra┼íkega geomorfnega sistema. Termin je v strokovni literaturi opredeljen kot okroglasta kotanja (depresijska oblika), s premerom do okoli 100 m in globino 10 m. Praviloma morajo biti vrta─Źe bolj ┼íiroke kot globoke. Nastanejo v mati─Źni kamnini, njihova dna pa pogosto zapolnjuje ilovnat sediment. ─îeprav jih definicija ozna─Źuje kot okroglaste kotanje, v naravi niso povsem okroglih tlorisnih oblik (razlikujejo se predvsem po oblikovanosti pobo─Źij in dnov oziroma po njihovem pre─Źnem prerezu). Star slovenski ljudski izraz za vrta─Źe je dolina, ki pa se v slovenski strokovni literaturi ne uporablja, saj termin ve─Źinoma opisuje re─Źne doline. V Beli krajini vrta─Źo imenujejo draga.

Slovenska kra┼íka terminologija (1973), katere avtor je pokojni geograf Ivan Gams, opisuje ve─Ź vrst vrta─Ź. Po oblikovanosti pobo─Źij lo─Źi:

  1. Skledasta vrta─Źa -> Vrta─Źa s pre─Źnim prerezom, podobnim skledi.
  2. Lijakasta vrta─Źa -> Vrta─Źa s pre─Źnim prerezom, podobnim lijaku.
  3. Kotlasta vrta─Źa -> Vrta─Źa, v pre─Źnem prerezu podobna kotlu.

Na osnovi morfogeneze (po nastanku) lo─Źimo ve─Ź razli─Źnih tipov vrta─Ź:

  1. Korozijska vrta─Źa -> Vrta─Źa, nastala s korozijo. Po interpretaciji srbskega geografa Jovana Cviji─ça: Manjkajo─Źo kamninsko gmoto v vrta─Źi je odnesla korozija lokalno zbrane de┼żevnice v epikra┼íki coni. Pronicujo─Źa de┼żevnica naj bi v razpokanem apnencu z raztapljanjem raz┼íirila razpoke v kamnini, ki le┼żijo najbli┼żje povr┼íju. Na mestih, kjer je kamnina najbolj razpokana, je korozija oblikovala osrednji odto─Źni kanal, ki je omogo─Źal pronicajo─Źi vodi, da prodira globlje v kamnino. Tako naj bi se voda v podzemlje stekla s ─Źedalje ┼íir┼íe okolice in vse bolj intenzivno ┼íirila razpoke, ki vodijo v ┼że izdelani osrednji odto─Źni kanal. Z ve─Źanjem koli─Źine vode se je korozija v kanalu pove─Źevala, v kamnini pa je nastajal prazen prostor. Tla so se postopoma pogrezala v vrzel pod njimi in na povr┼íju je tako nastala okroglasta kotanja.
  2. Sto┼ż─Źasta vrta─Źa -> Zaradi prevladujo─Źega vertikalnega zni┼żevanja v zgodnji fazi oblikovanja imajo vrta─Źe sto┼ż─Źasto obliko.
  3. Udorna vrta─Źa -> Nastala je z udorom stropa podzemnega prostora. Pogosto se uporabljata tudi izraza udornica ali manj┼ía udornica, ─Źeprav nista najbolj primerna za poimenovanje kra┼íkih kotanj v velikosti vrta─Ź. Oblika udornih vrta─Ź je odvisna predvsem od stopnje njihovega razvoja. V za─Źetnih fazah imajo strma navpi─Źna in stenasta pobo─Źja, dno pa je pokrito s podornimi bloki. V njihovih dneh so pogosti tudi vhodi v posamezne jame. Za starej┼íe faze je zna─Źilno mehansko in kemi─Źno preperevanje, ki povzro─Źi preoblikovanje strme udorne vrta─Źe v okroglo kotanjo z blagimi pobo─Źji in rahlo uravnanim ali konkavnim dnom.

Tipi vrta─Ź po Ivanu Gamsu (vir: Kras v Sloveniji v prostoru in ─Źasu 2004, 167).

Drugi tipi vrta─Ź:

  1. Vodnjakasta vrta─Źa -> Globoka vrta─Źa s strmimi stenami. Primer: Cenotes na Jukatanu (Mehika), katere zapolnjuje voda.
  2. Aluvialna vrta─Źa -> Vrta─Źa, nastala v naplavinah.
  3. Skalna vrta─Źa -> Vrta─Źa, katere dno in pobo─Źje je skalnato.
  4. Dvojna oziroma sestavljena vrta─Źa -> Sestavljena iz dveh sosednjih vrta─Ź, ki prehajata ena v drugo.
  5. Primarna vrta─Źa -> Vrta─Źa, v kateri so nastale sekundarne vrta─Źe.
  6. Sekundarna vrta─Źa -> Nastala v primarni vrta─Źi.
  7. Fosilna vrta─Źa -> Z vodoneprepustnimi sedimenti zapolnjena vrta─Źa, ki je zastala v razvoju.
  8. Sufozijska vrta─Źa -> Vrta─Źa v sipkem gradivu, ki je nastala s sufozijo (to je spiranjem pod ru┼ío).
  9. Vrta─Źasti jarek -> Vrsta vrta─Ź, ki tvorijo dolinasto depresijo.
  10. Delana vrta─Źa -> Na Krasu prevladuje golo kamnito povr┼íje, zato je kmetijstvo precej okrnjeno. Nekaj ve─Ź prsti najdemo le v dnu vrta─Ź, kjer so zato lahko nastale majhne njive, ki jih obi─Źajno obdajajo kamniti zidovi. Pogosto so prst prinesli tudi od drugod.

Viri in literatura

  • Gams, I. 2004. Kras v Sloveniji v prostoru in ─Źasu. 2. pregledna izdaja. Ljubljana, Geografski in┼ítitut Antona Melika ZRC SAZU, 515 str.
  • Gams, I., Kunaver, J. in Radinja, D. (ur.),1973. Slovenska kra┼íka terminologija. Ljubljana, Katedra za fizi─Źno geografijo oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 76 str.
  • Kladnik, D., Lovren─Źak, F., Oro┼żen Adami─Ź, M. (ur.), 2005. Geografski terminolo┼íki slovar. Ljubljana, Geografski in┼ítitut Antona Melika ZRC SAZU, 451 str.
  • Stepi┼ínik, U. 2020. Fizi─Źna geografija krasa. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 112 str.

Zanimivost - Vrta─Źasto povr┼íje pri Kapljuhu, Bosanski Petrovac (BiH)


Avtor besedila: Mišel Podgorski

Fotografija: dron.ba

Pripombe
* E-po┼ítno sporo─Źilo ne bo objavljeno na spletni strani.
I BUILT MY SITE FOR FREE USING