Geografija Avstralije


Slika 1: Polo┼żaj Avstralije na svetovnem zemljevidu (Maps of World 2020).

1. UVOD

Avstralija je dr┼żava, ki obsega celotno povr┼íino najmanj┼íe celine na svetu. Le┼żi na ju┼żni polobli med Indijskim oceanom na zahodu in Tihim oceanom na vzhodu. Pripadajo ji ┼ítevilni otoki, med katerimi je najve─Źji Tasmanija. Njeno dana┼ínje ime je nastalo iz latinskega ┬╗Terra australis incognita┬ź, kar v prevodu pomeni ju┼żna de┼żela. Evropejci so namre─Ź vse do 17. stoletja domnevali, da ju┼żno od Azije in Indijskega oceana obstaja velika kopna povr┼íina, ki pa jim ni bila poznana. Avstralija je danes najredkeje poseljena celina, saj ve─Ź kot 50 % prebivalstva ┼żivi v ve─Źjih mestih na jugovzhodu dr┼żave. Razen staroselcev (Aboriginov), so ostali prebivalci priseljenci iz drugih celin. Prvi so se tukaj naselili britanski kaznjenci. ┼átevilni gospodarski kazalniki jo uvr┼í─Źajo med visoko razvite in za ┼żivljenje ugodne dr┼żave.

Preglednica 1: Splošni geografski podatki o Avstraliji (Encyclopedia Brittanica 2020; Worldometers 2020).

2. FIZI─îNOGEOGRAFSKE ZNA─îILNOSTI

2.1 Lega in delitev

Avstralija je dr┼żava znotraj istoimenske celine. Skupaj z Novo Zelandijo je del Avstralazije, ki pripada Oceaniji. Le┼żi med Indijskim oceanom na zahodu in Tihim oceanom na vzhodu ter Timorskim in Arafurskim morjem na severu. Od Papue Nove Gvineje jo na SV lo─Źuje Torresov preliv, na JV pa Tasmanovo morje od Nove Zelandije. Poleg celinskega dela dr┼żava obsega tudi otok Tasmanijo (68.401 km┬▓) ter ┼ítevilne druge manj┼íe otoke in atole ob Velikem koralnem grebenu. Ve─Źji otoki ob severni obali so Melvillov otok (5800 km┬▓), Bathurstov otok (2600 km┬▓) in Groote Eylandt (2460 km┬▓). Celina v dol┼żino (zahodÔÇôvzhod ) meri 4000 km, v ┼íirino (severÔÇôjug ) pa 3180 km (Natek in Natek 2000). Upravno se Avstralija deli na 6 zveznih dr┼żav: Queensland, Novi Ju┼żni Wales, Viktorija, Ju┼żna Avstralija, Zahodna Avstralija in Tasmanija ter 2 zvezni ozemlji: Avstralski zvezni teritorij in Severni zvezni teritorij. Jennings in Mabbutt (1986) pa glede na oblikovanost povr┼íja lo─Źita 3 fizi─Źnogeografske makroregije, znotraj katerih je ┼íe ve─Ź mezo- in mikroregij: zahodne planote, osrednja ni┼żavja in vzhodna vi┼íavja.

2.2 Upravna razdelitev

Zahodna Avstralija (Western Australia) je s povr┼íino 2.529.875 km┬▓ najve─Źja zvezna dr┼żava Avstralije. Le┼żi v njenem zahodnem delu, zaradi odmaknjenosti od zgo┼í─Źene poselitve na vzhodu in JV, pa je precej izolirana. S severa jo obliva Timorsko morje, z zahodne strani Indijski ocean (na jugu del Indijskega oceana, ki ga avstralsko prebivalstvo imenuje Ju┼żni oziroma Antarkti─Źni ocean), vzhod pa zaznamuje meja s Severnim teritorijem in Ju┼żno Avstralijo. Glavno mesto Perth se nahaja ob jugozahodni obali (Bolton in sodelavci 2019). Je zelo prostrana pokrajina in zaradi pomanjkanja padavin v notranjosti (manj kot 200 mm) tudi su┼ína. Tukaj so se oblikovale najve─Źje avstralske pu┼í─Źave, med njimi Velika pe┼í─Źena, Gibsonova in Velika Viktorijina pu┼í─Źava. Povr┼íje je prete┼żno na nadmorskih vi┼íinah med 300 in 600 m, vi┼íje predele pa zastopata Hamersleyjevo hribovje na SZ ter Kimberleyjska planota na severu, kjer se nahaja najve─Źje jezero Argyle. Podnebje obrobja se nekoliko razlikuje, saj na severu prevladuje tropsko, na jugozahodu pa sredozemsko podnebje (povpre─Źna koli─Źina padavin na obeh obmo─Źjih zna┼ía okoli 1400 mm letno) (Bizjak in ─îi┼żek 2005).

Queensland je zvezna dr┼żava na severovzhodu Avstralije, ki velja za najbolj namo─Źeno in tropsko obmo─Źje. Razprostira se na povr┼íini 1.730.648 km┬▓. Brisbane, sredi┼í─Źe Queenslanda, le┼żi ob njegovi jugovzhodni obali. Na severu ga oblivata Carpentarijski zaliv in Torresov preliv, na vzhodu pa Koralno morje (Tihi ocean). Zahodna meja poteka s Severnim teritorijem, na jugu meji z Ju┼żno Avstralijo in Novim Ju┼żnim Walesom (Holmes in sodelavci 2019). Po vzhodni polovici zvezne dr┼żave poteka skoraj nepretrgana gorska veriga Velikega razvodnega gorovja, ki predstavlja reliefno oviro (z nadmorskimi vi┼íinami med 600 in 1500 m) in vpliva na podnebne zna─Źilnosti (orografske padavine). Obala ob Velikem koralnem grebenu je posledi─Źno precej namo─Źena, medtem ko je notranjost Queenslanda bolj su┼ína. Gorovje se proti zahodu postopoma zni┼żuje in prehaja v ravnice. Ni┼żavja prekinjajo posamezni presihajo─Źi vodotoki: Burdekin, Fitzroy, Barron in Burnett, ki odvajajo vodo z gorskega sistema. Velika arte┼íka kotlina je pomembna zna─Źilnost vzhodnega dela Avstralije, saj predstavlja eno najve─Źjih obmo─Źij izvirov podtalnice (Bizjak in ─îi┼żek 2005).

Novi Ju┼żni Wales (New South Wales) le┼żi na jugovzhodu Avstralije. Povr┼íina zvezne dr┼żave je 800.642 km┬▓. Na severu meji na Queensland, zahodno mejo si deli z Ju┼żno Avstralijo, ju┼żno pa z Viktorijo. Vzhodno obalo omejuje Tasmanovo morje (Tihi ocean). Tukaj se nahaja najve─Źje avstralsko mesto Sydney in prestolnica Canberra, ki zaseda Avstralski zvezni teritorij oziroma ozemlje glavnega mesta (Australian Capital Territory ÔÇô ACT) (Hinton Fletcher in sodelavci 2019). Nad vzhodno obalo se dviguje Veliko razvodno gorovje z najvi┼íjim vrhom v Avstraliji (Mount Kosciuszko, 2228 m), ki se nahaja na obmo─Źju Sne┼żnih gor (Snowy Mountains). Notranjost je prete┼żno ravninska, ju┼żni del Velike arte┼íke kotline odmakata najve─Źji avstralski reki Murray in Darling (Bizjak in ─îi┼żek 2005). 

Viktorija (Victoria) je s povr┼íino 227.416 km┬▓ med najmanj┼íimi zveznimi dr┼żavami. Nahaja se na jugovzhodu celine, obdana s Tasmanovim morjem. Na zahodu meji na Ju┼żno Avstralijo, na severu pa meja z Novim Ju┼żnim Walesom poteka po toku reke Murray. Glavno mesto Melbourne le┼żi na ─Źelu Bassovega preliva. Povr┼íje Viktorije je raznoliko, kar je posledica geolo┼íke preteklosti in podnebnih zna─Źilnosti. Na SV prevladuje gorat in planotast svet, na zahodu pa so pe┼í─Źene pu┼í─Źave. Najbolj su┼íno obmo─Źje prejme 300 mm padavin letno, proti vzhodu pa le te nara┼í─Źajo, tako v goratih predelih na SV dose┼żejo 2000 mm (Prescott in sodelavci 2019).

Ju┼żna Avstralija (South Australia) je najsu┼ínej┼ía avstralska zvezna dr┼żava. Po povr┼íini obsega 983.482 km┬▓ ozemlja. Na zahodu meji z Zahodno Avstralijo, severno mejo si deli s Severnim teritorijem, vzhodno pa s Queenslandom, Novim Ju┼żnim Walesom in Viktorijo. Na jugu jo omejuje Veliki avstralski zaliv, ki je del Indijskega oceana. Glavno mesto Adelaide se nahaja ob ju┼żni obali (Stapleton Richards in sodelavci 2020). Povr┼íje Ju┼żne Avstralije je prete┼żno ni┼żinsko. Ve─Źji del notranjosti zavzema Velika Viktorijina pu┼í─Źava. Na SZ se ob meji s Severnim teritorijem dviguje Musgravejevo hribovje, na JV pa se najvi┼íje vzpne Flindersovo hribovje, ki je precej gozdnato. Jezera v notranjosti so ob─Źasno napolnjena z vodo, najve─Źje med njimi je Eyrovo jezero (ob najve─Źji vodnatosti njegova povr┼íina zna┼ía 8900 km┬▓). Obalno obmo─Źje je zaradi ve─Źje koli─Źine padavin bolj rodovitno, medtem ko ve─Ź kot 80 % ozemlja, ki le┼żi severneje, prejme manj kot 300 mm padavin (Bizjak in ─îi┼żek 2005). 

Tasmanija (Tasmania) je otok, ki le┼żi 240 km ju┼żno od zvezne dr┼żave Viktorija, od celine ga lo─Źuje razmeroma plitev Bassov preliv. Prvotno se je imenoval Van Diemenova de┼żela (Van Diemens' Land). S povr┼íino 68.401 km┬▓ je najmanj┼ía avstralska dr┼żava. Poleg glavnega otoka Tasmania obsega ┼íe druge, med njimi je najve─Źji otok Bruny. Sredi┼í─Źe predstavlja mesto Hobart (Scott in sodelavci 2019). Tasmanija je bila pred 9000 leti ┼íe del Avstralije in je geolo┼íko nadaljevanje Velikega razvodnega gorovja. Povr┼íje notranjosti glavnega otoka zavzema visoka planota (z nadmorsko vi┼íino nad 900 m), znotraj katere je ve─Ź posameznih vrhov. Za severno in vzhodno obalo so zna─Źilna valovita polja, travniki in vinogradi. Drevo modri evkalipt je simbol Tasmanije (Bizjak in ─îi┼żek 2005). 

Severni teritorij (Northern Territory) se nahaja v severnem delu osrednjega dela Avstralije. Njegova povr┼íina zna┼ía 1.349.129 km┬▓. Predstavlja samoupravno ozemlje v dr┼żavi z glavnim mestom Darwin. Meji na Zahodno Avstralijo, Queensland in Ju┼żno Avstralijo, na severu ga obliva Arafursko morje. Notranjost je pu┼í─Źavska, medtem ko je za sever zna─Źilno tropsko podnebje s pogostimi padavinami (letno pade 1600 mm de┼żja, najve─Ź v ─Źasu monsuna). Povr┼íje najvi┼íjo nadmorsko vi┼íino dose┼że v Macdonnellovem hribovju, kjer nekateri vrhovi presegajo 1500 m. Hribovje se razteza od zahoda proti vzhodu. Na jugu je znamenita ┬╗rde─Źa skala┬ź oziroma Uluru/Ayersova skala (Bizjak in ─îi┼żek 2005).

Slika 2: Politi─Źni zemljevid Avstralije (Guide of the World 2018).

2.3 Geološki razvoj in površje

Pracelina Pangea je v obdobju jure razpadla na dva dela, Lavrazijo in Gondvano. Samosvoj razvoj najmanj┼íe celine na svetu (del Gondvane) je povezan z dokon─Źno prekinitvijo kopenske zveze med Avstralijo in Azijo. Ta se je zgodila ob koncu krede (mezozoik). Od drugih kontinentov se razlikuje predvsem po zna─Źilnem rastlinstvu (evkalipti) in ┼żivalstvu (kenguruji). Geolo┼íko avstralsko kopno sestavljajo trije deli, ki si sledijo od zahoda proti vzhodu: Avstralski ┼í─Źit (staro in uravnano povr┼íje iz predkambrija, ki ga sestavljajo dvignjeni pu┼í─Źavski ravniki in vmesna osamljena hribovja), Srednjeavstralsko ni┼żavje (del stare paleozojske celine Gondvane s prostranimi kotlinami) in Veliko razvodno gorovje (staro gorovje, ki je bilo z alpidsko orogenezo nagubano in pomlajeno) (Senega─Źnik 2006).

V kamninski zgradbi zahodne polovice Avstralije prevladujejo kristalinske kamnine stare 900ÔÇô3000 milijonov let. Pu┼í─Źave v notranjosti gradi rde─Źerjavi kremenov pesek. S tektonskim grezanjem so v mezozoiku nastale tri prostrane kotline, ki le┼żijo med Avstralskim ┼í─Źitom na zahodu in mlaj┼íim gorstvom na vzhodu. Ve─Źinoma jih zapolnjujejo plasti jezerskih in re─Źnih pe┼í─Źeno-glinastih naplavin, kjer so prisotne bogate zaloge podtalnice (ena izmed ve─Źjih je Veliki arte┼íki bazen). Veliko razvodno gorovje na vzhodu Avstralije je splet gorskih ─Źokov in vmesnih dolin, ki ┼íele proti jugu dobi alpski videz (z vrhovi nad 2000 m). Sestavljajo ga paleozojski pe┼í─Źenjaki, skrilovi glinovci, kvarciti in terciarne magmatske kamnine. Ve─Źja strmina pobo─Źij je zna─Źilna za vzhodno stran, medtem ko se zahodna pobo─Źja polagoma spu┼í─Źajo proti notranjosti (Natek in Natek 2000). Obale Avstralije so slabo raz─Źlenjene, edini pravi polotok (Cape York) in ve─Źji zaliv (Carpenterijski zaliv) le┼żita na severu. Poleg Velikega avstralskega zaliva na jugu, ki ga zaradi velike odprtosti te┼żko uvrstimo med prave zalive, ima Avstralija ┼ítevilne manj┼íe zalive, kjer so zgradili ve─Źino mest in pristani┼í─Ź (Poga─Źnik in sodelavci 2010).

Slika 3: Osnovne geološke regije Avstralije (Wikipedia 2019).

2.4 Podnebje

Na podnebje Avstralije vplivajo dejavniki kot so geografska ┼íirina, razporeditev morja in kopnega, vla┼żni monsun, cikloni z ju┼żne polarne fronte in reliefna pregrada Velikega razvodnega gorovja (Senega─Źnik 2006). V notranjosti celine prevladuje pu┼í─Źavsko podnebje, medtem ko so za njeno obrobje zna─Źilni razli─Źni tipi podnebja. Severni del ima monsunsko podnebje z de┼żevno dobo od novembra do marca. Povpre─Źno pade okoli 1500 mm de┼żja letno (ponekod tudi nad 3000 mm). Podnebje podobno sredozemskemu je prisotno na jugozahodu, kjer se izmenjujejo vro─Źa su┼ína poletja z milimi vla┼żnimi zimami. Obmo─Źje velikih mest na JV in otok Tasmanija imata zmerno toplo podnebje s povpre─Źno 1000-1300 mm padavin. V vi┼íjih predelih Velikega razvodnega gorovja in na otoku pozimi lahko zapade sneg. Za pu┼í─Źavsko podnebje je zna─Źilno veliko nihanje dnevnih temperatur (preko 20 ┬░C) in zelo majhna koli─Źina padavin (100-250 mm). Neenakomerna razporejenost in ob─Źasna odsotnost padavin je vzrok hudim su┼íam in ┼ítevilnim gozdnim po┼żarom (Natek in Natek 2000).

Slika 4: Podnebni tipi Avstralije po K├Âppenovi klimatski klasifikaciji (Wikipedia 2020).

2.5 Vodne razmere

Avstralsko povr┼íje ima malo oziroma je skoraj brez teko─Źih voda. Veliko razvodno gorovje je vodni rezervoar, saj na tem obmo─Źju letno pade ve─Źja koli─Źina padavin. Padavinska voda oblikuje potoke in ti odna┼íajo vodo v dolino, kjer nastanejo reke. Re─Źno omre┼żje je najbolj razvejano na jugovzhodu celine, kjer te─Źeta dve najve─Źji reki Murray (2589 km) in Darling (2739 km). Vodo iz njiju uporabljajo za namakanje kmetijskih zemlji┼í─Ź in oskrbo prebivalstva. Bolj su┼ína notranjost celine, s slanimi, pe┼í─Źenimi in kamnitimi pu┼í─Źavami je brez povr┼íinskih voda, zato edini vir predstavlja ujeta arte┼íka voda. Slednja pa zaradi slanosti in toplote ni uporabna za pitje in namakanje, ampak le za napajanje ┼żivine. Vrtine arte┼íkih vodnjakov ponekod segajo 2000 m globoko. Na nasprotni strani je subarte┼íka voda, ki ni pod pritiskom, in jo je potrebno ─Źrpati. Avstralija nima velikih jezer, med ve─Źjimi je endorei─Źno jezero Eyre (Senega─Źnik 2006; Poga─Źnik in sodelavci 2010).

Slika 5: Shemati─Źni prikaz ujete arte┼íke vode in arte┼íkega vodnjaka (Eu─Źbeniki 2016).

2.5.1 Veliki koralni greben

Koralno morje je stransko morje Tihega oceana, ki omejuje severovzhodno obalo Avstralije. Tukaj se je izoblikoval 2027 km dolg Veliki koralni greben, razpotegnjen od Torresovega preliva na severu, pa vse do ju┼żnega povratnika. Sestavlja ga pribli┼żno 2500 grebenov. Imenujejo ga ┬╗Najve─Źji ┼żivi organizem na svetu┬ź, grebene namre─Ź gradijo ┼ítevilne korale, svoj dom pa je tukaj na┼ílo tudi ve─Ź vrst mehku┼żcev in rib. Od leta 1981 je del svetovne dedi┼í─Źine pod za┼í─Źito Unesca (Po┼żar in sodelavci 2007).

2.6 Prsti, rastlinstvo in ┼żivalstvo

Na podlagi treh zna─Źilnih toplotnih pasov, ki si sledijo od severa proti jugu, so se razvili razli─Źni tipi prsti in rastlinstva. V tropskem pasu na severu celine prevladujejo feralsoli (lateritna tla), na katerih predvsem ob SV obali raste pravi tropski de┼żevni gozd, ob ustjih rek pa mangrove (Natek in Natek 2000). Monsunsko podnebje lahko kljub ve─Źji koli─Źini padavin v ─Źasu poletnega monsuna ozna─Źimo za savansko, saj je njihova u─Źinkovitost zaradi visokih temperatur zmanj┼íana (Senega─Źnik 2006). Proti notranjosti je razvito savansko rastlinstvo z listopadnim savanskim gozdom, savano in scrubom. Vertisoli (ilovnata tla) in evkaliptovi gozdovi (do nadmorske vi┼íine 1000 m) so zna─Źilni za vi┼íavja v vzhodni polovici Avstralije ter na severu otoka Tasmanija, v njegovem ju┼żnem delu pa listopadni me┼íani gozdovi. Osrednji celinski del se nahaja znotraj subtropskega pasu. Tukaj so na jermosolih (pu┼í─Źavska tla) in solon─Źakih ter soloncih (slana tla) nastale ┼ítevilne pu┼í─Źave, ponekod je prisotno tudi pu┼í─Źavsko rastlinstvo. Kserosoli pokrivajo polpu┼í─Źavska obmo─Źja. V jugozahodnem delu Avstralije je sredozemsko, zimzeleno, ve─Źinoma grmi─Źasto rastlinstvo (Natek in Natek 2000).

Slika 6: Vegetacijski tipi v Avstraliji (Australian National Herbarium: Australian National Botanic Gardens 2015).

Favna se tako kot flora precej razlikuje glede na preostali del sveta, za kar je vzrok v lo─Źenosti Avstralije od drugih celin. Na raz┼íirjenost ┼żivali so vplivali dejavniki, kot so porazdelitev podnebja, relief, prsti in ekolo┼íke spremembe vegetacije. Trenutno na tem obmo─Źju biva med 200.000 in 300.000 tiso─Ź vrst, od katerih je bilo opisanih okoli 100.000. Med njimi je 250 vrst avtohtonih sesalcev, 550 vrst kopenskih in vodnih ptic, 680 vrst plazilcev, 190 vrst ┼żab ter ve─Ź kot 2000 vrst morskih in sladkovodnih rib. Ostali dele┼ż predstavljajo nevreten─Źarji, vklju─Źno z ┼żu┼żelkami (Terence Lange 2020). Najbolj prepoznavna ┼żivalska vrsta Avstralije je torbi─Źni kenguru, ki spada med vre─Źarje. Velja izpostaviti tudi koalo, oposuma, vombata, kljuna┼ía, avstralsko veverico in divjega psa Dinga.

Slika 7: Vzhodni sivi kenguru v Murramarangu, Novi Ju┼żni Wales (Greelane 2019).

3. DRU┼ŻBENOGEOGRAFSKE ZNA─îILNOSTI

3.1 Zgodovinski oris

Odkritje Avstralije sega v 17. stoletje, vendar je bila celina poseljena ┼że 40.000 let prej. Evropejci so v srednjem veku neznano ju┼żno de┼żelo ┬╗Terra australis incognita┬ź ┼íele iskali, medtem ko so jo Kitajci, Arabci in Indijci ┼że poznali. Leta 1605 je nizozemski pomor┼í─Źak Willem Janszoon kot prvi Evropejec dosegel SV obalo polotoka Cape York. ┼ápanec Luis V├íez de Torres, po katerem nosi ime Torresov preliv je leta 1606 ugotovil, da Nova Gvineja ni del neznanega kontinenta. Abel Janszoon Tasman je v letih 1642-43 prvi obplul celino in jo poimenoval Nova Holandija (Natek in Natek 2000). V tem ─Źasu je bil odkrit tudi otok Tasmanija oziroma takrat Van Diemens Land. Britanski pirat William Dampier je potovanje v notranjost Avstralije za─Źel okoli leta 1680 pri Shark Bayu, nikoli pa ni dosegel bolj rodovitnega ju┼żnega in vzhodnega dela celine (Ferfila 2019).

Sto let kasneje je britanska vlada na ekspedicijo poslala ladjo Endeavour s poro─Źnikom Jamesom Cookom, ki je kasneje postal kapitan. Med odkrivanjem obeh otokov Nove Zelandije je 19. aprila 1770 ugledal najbolj jugovzhodni rt avstralske celine (Point Hicks). Raziskovanje se je nadaljevalo ob vzhodni obali, sedmi dan so na┼íli vhod v zavetrni pristan (Botany Bay). Sledila je plovba okoli Velikega koralnega grebena in polotoka Cape York. Kontinentu je dal ime New South Wales ter ga razglasil za britanskega. Ekspedicija ladje Endeavour se je zaklju─Źila oktobra 1770, ob dosegu Batavie (dana┼ínja Jakarta). Med potovanji so znanstveniki risali zemljevid, opisali nepoznano floro in favno ter sku┼íali navezati stik z domorodci. Cook jih je ozna─Źil za sicer revne, ampak bolj sre─Źne ljudi od Evropejcev (Ferfila 2019).

Slika 8: Portret Jamesa Cooka (Wikipedia 2020).

Leta 1786 je Velika Britanija novo celino ozna─Źila za kaznjensko kolonijo. Tako so prvo belsko prebivalstvo predstavljali britanski kaznjenci. Prvotna skupina (1788), ki je vklju─Źevala 718 kaznjencev in 290 spremljevalcev je severno od zaliva Botany Bay ustanovila prvo naselbino (dana┼ínji Sydney). Svobodni priseljenci se za─Źnejo naseljevati ┼że leta 1790 (Natek in Natek 2000). Za 19. stoletje je pomembno predvsem odkritje bogatih nahajali┼í─Ź zlata (zlata mrzlica) v Novem Ju┼żnem Walesu in Viktoriji (1851), kar je bistveno pripomoglo k imigraciji. Za primerjavo leta 1850 je celina imela 405.000 prebivalcev, medtem ko leta 1860 ┼że 1,5 milijona. Prodiranje belcev v notranjost Avstralije je doma─Źine izrinilo na bolj odro─Źna obmo─Źja (Natek in Natek 2000).

Zaradi vse ve─Źjega gospodarskega razvoja ob koncu 19. stoletja so se za─Źeli stopnjevati pozivi k zdru┼żitvi lo─Źenih kolonij. Avstralska federacija oziroma zveza je bila ustanovljena 1. januarja 1901, vendar nobena izmed kolonij svojih pristojnosti ni hotela v celoti prenesti na federalno vlado (Commonwealth). Zveza je skozi vsa leta od ustanovitve imela in ┼íe ima danes mo─Źne vezi z Veliko Britanijo (Ferfila 2019). Dana┼ínji Avstralski zvezni teritorij je do 1. januarja 1911 pripadal koloniji Novega Ju┼żnega Walesa, z 9. majem 1927 pa je Canberra, ki le┼żi znotraj ozemlja, postala glavno mesto Avstralije (prej Melbourne). Severni teritorij je notranjo avtonomijo dosegel leta 1978, pred tem je bil del Ju┼żne Avstralije in upravne zvezne vlade. Politi─Źne stranke, ki jih poznamo tudi danes, so se izoblikovale kmalu po nastanku dr┼żave: 1890 Avstralska laburisti─Źna stranka (ALP), 1914 konservativna De┼żelna stranka (danes Narodna stranka) in 1910 Liberalna stranka (Natek in Natek 2000).

V ─Źasu prve svetovne vojne je Avstralija mo─Źno podpirala Veliko Britanijo. Medvojno obdobje so namenili re┼íevanju doma─Źih problemov, med njimi tudi gospodarske krize v letih 1929-34. Strah pred Japonsko se je stopnjeval pred za─Źetkom druge svetovne vojne, ob njenem izbruhu pa so se avstralske sile borile skupaj z britanskimi (bombardiranje Pearl Harbourja). Odgovor z japonske strani je bil bombardiranje Darwina. Avstralci so skupaj z ZDA zmago nad Japonsko dosegli v maju 1942 (pomorska bitka v Koralnem morju) (Ferfila 2019; Natek in Natek 2000). Obdobje po vojni je Avstralija posvetila utrjevanju varnosti meja. Leta 1951 je bil podpisan Anzus pakt zaradi vzajemne pomo─Źi Avstralije, Nove Zelandije in ZDA v primeru agresije in re┼íevanja konfliktov. Z letom 1954 se je vklju─Źil v bolj raz┼íirjen SEATO pakt, nato pa z njegovim razpadom leta 1975 bil ponovno aktiviran v enaki obliki kot na za─Źetku (razpadel leta 1987). Istega leta v novembru se je zgodil eden najve─Źjih dogodkov Commonwealtha, z razpustitvijo parlamenta in vzpostavitvijo za─Źasne vlade iz strani glavnega guvernerja (Ferfila 2019).

Od osemdesetih let prej┼ínjega stoletja pa do dana┼ínjih dni je Avstralija do┼żivela ┼ítevilne burne dogodke. Najbolj sta odmevala zmaga laburistov leta 1983, ko je bila dr┼żava usmerjena v sodelovanje z Oceanijo za njihov gospodarski in kulturni razvoj ter poraz liberalisti─Źne politike leta 1996. Ukvarjali so se tudi z vpra┼íanjem Aboriginov, ki so bili od leta 1967 po zakonu enakopravni dr┼żavljani. Z odlo─Źitvijo vrhovnega sodi┼í─Źa, da Avstralija ni nikogar┼ínja zemlja, so imeli omogo─Źeno uveljavitev tradicionalnih pravic do rodovne zemlje. Zakon o pravicah staroselcev je bil izdan leta 1994 (Natek in Natek 2000).

3.2 Prebivalstvo in poselitev

Prva poselitev avstralske celine sega ve─Ź kot 40.000 let v preteklost, ko so se na njo s ─Źolni pripeljali Aborigini. Belsko prebivalstvo, ve─Źinoma Evropejci, Avstralijo prvi─Ź naselijo v 18. stoletju. Do ve─Źje imigracije je pri┼ílo v ─Źasu zlate mrzlice sredi 19. stoletja. Avstralska politika priseljevanja, ki se je vseskozi spreminjala, je odlo─Źilno vplivala na sestavo priseljencev (Senega─Źnik 2006). Belci so v drugi polovici 19. stoletja ob prihodu ve─Źjega ┼ítevila Kitajcev in drugega nebelega prebivalstva za─Źutili ogro┼żenost, zato so z za─Źetkom novega stoletja za─Źeli izvajati politiko ┬╗bele Avstralije┬ź (izvajali so jo do leta 1966). Ker so se priseljevali ve─Źinoma ljudje z obmo─Źja Evrope je celina ob koncu druge svetovne vojne imela okoli 95 % prebivalstva evropskega porekla. Po vojni so imigranti prihajali tudi iz drugih delov stare celine, med drugim iz vzhodnega dela in Sredozemlja. Avstralska dru┼żba se je po─Źasi spreminjala v multikulturno, saj so priseljenci uporabljali svoj materni jezik ter ohranjali svojo kulturo. Asimilacijo in kasneje integracijo je zamenjala politika multikulturnega razvoja. Po koncu izvajanja bele politike se je mo─Źno pove─Źal dele┼ż azijskega prebivalstva. Danes je za dr┼żavo zna─Źilna visoka stopnja so┼żitja med razli─Źnimi kulturami (Senega─Źnik 2006). 

Slika 9: Avstralski priseljenci glede na dr┼żavo rojstva v obdobju 1901-2016 (Racing Statistics 2019).

Avstralija nima uradnega jezika, ampak se uporablja ┬╗de facto┬ź angle┼í─Źina (85 %). Drugi pogosti jeziki so ┼íe italijan┼í─Źina, kitaj┼í─Źina, gr┼í─Źina, arab┼í─Źina, vietnam┼í─Źina itd. Glede na versko pripadnost je najve─Ź protestantov (44 %), sledijo jim katoli─Źani (27 %), pravoslavci (3 %), muslimani (1 %) in budisti (1 %). Najve─Źji dele┼ż protestantov pripada Avstralski anglikanski cerkvi (24 %), manj pa je pripadnikov Zdru┼żene avstralske cerkve (8 %), prezbiterijancev (4 %), baptistov in evangeli─Źanov (Natek in Natek 2000). Dr┼żava v povpre─Źju velja za najredkeje poseljeno celino (v letu 2020 zna┼ía 3,3 preb./km┬▓), razporeditev prebivalstva pa je zelo neenakomerna. Najbolj so poseljeni vzhod, JV in JZ Avstralije, kjer se ob obali nahajajo najve─Źja avstralska mesta. V zaledju obale le┼żi poljedelsko-pa┼íni┼íko obmo─Źje, kjer je pomembno predvsem kmetijstvo. Pu┼í─Źavski predeli v notranjosti celine (outback) so povsem brez prebivalcev, medtem ko so obmo─Źja, kjer se nahajajo rudarska mesta in posamezne samotne ┼żivinorejske farme redko naseljena. Avstralija ima visok dele┼ż mestnega prebivalstva (60 %), saj so se imigranti priseljevali ve─Źinoma v mesta (Natek in Natek 2000). Sydney je najve─Źje in najstarej┼íe mesto na celini z ve─Ź kot 4 milijoni prebivalcev, sledijo mu ┼íe Melbourne, Brisbane, Perth in Adelaide. V prestolnici Canberra ┼żivi 367.752 ljudi, tasmanski Hobart ima 216.656 prebivalcev in Darwin 129.062 (2020).

3.2.1 Aborigini

Anatomske zna─Źilnosti Aboriginov se razlikujejo od drugih ras, zato jih antropologi uvr┼í─Źajo med avstraloide. ┬╗So temne polti, srednje visoki, z ozko glavo, ─Źrnimi in valovitimi skodranimi lasmi, globoko vsajenimi o─Źmi, ┼íirokimi nosovi in obilno pora┼í─Źeni po obrazu in telesu┬ź (Ferfila 2019, 181). Pred prihodom Evropejcev na avstralsko celino so bili ve─Źinoma lovci in nabiralci. Za nabiranje hrane, u─Źenje o zna─Źilnostih in prehrambeni vrednosti rastlin, ┼żu┼żelk, plazilcev, vre─Źarjev ter rib so bili razdeljeni v plemenske skupnosti. Skupine so poleg mo┼íkih in ┼żensk vklju─Źevale tudi rastline, ┼żivali, svete predmete in kraje. Leto so razdelili na pet do osem letnih ─Źasov, ki so jih dolo─Źili glede na zaporedje temperatur, vetrov ter razpolo┼żljivost hrane. Naravo so lahko razumeli le s pomo─Źjo opazovanja in prilagajanja. Po podatkih iz leta 1961 je v 18. stoletju (1788) v Avstraliji ┼żivelo okoli 300.000 Aboriginov, ob popisu pa le ┼íe 40.081. Danes naj bi jih bilo okoli 150.000, vendar jih je zelo malo obdr┼żalo tradicionalni na─Źin ┼żivljenja, kakr┼íen je bil preden so belci zavzeli celino. Ocenjujejo, da jih je manj kot 2000, ve─Źinoma na obmo─Źju Severnega teritorija in Zahodne Avstralije. Dejstvo je, da kultura avstralskih domorodcev po─Źasi izginja, saj vse bolj navezujejo stike s civilizacijo (Ferfila 2019).

Slika 10: Avstralski domorodec moškega spola (History 2016).

3.3 Gospodarstvo

Gospodarstvo Avstralije je visoko razvito, z dobrim ┼żivljenjskim standardom ter vsesplo┼íno urejenostjo. Tukaj je ┼żivljenje precej bolj umirjeno in prijetno kot recimo na obmo─Źju ZDA. Od drugih razvitih dr┼żav se razlikuje predvsem po tem, da 60 % njenega izvoza predstavljajo kmetijski izdelki in surovine. Njen odnos z Veliko Britanijo je bil do konca prve svetovne vojne skoraj kolonialen, do danes pa so vezi z njo precej oslabele. Usmerila se je v azijsko-pacifi┼íki prostor, ki ji je dosti bli┼żje. Pridobila je tudi novega najpomembnej┼íega trgovskega partnerja, in sicer Japonsko (Senega─Źnik 2006).

3.3.1 Kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo

Kmetijske povr┼íine obsegajo 464,8 milijonov ha avstralskega ozemlja, od tega njive in trajni nasadi (6,3 %) ter travniki in pa┼íniki (54,3 %). Zmanj┼íevanje pomembnosti kmetijstva v zadnjih desetletjih je posledica hudih su┼í, ni┼żjih cen kmetijskih pridelkov in vse bolj hude konkurence tujih pridelovalcev hrane na doma─Źem trgu. V vzhodni polovici Avstralije, kjer letno pade dosti padavin prevladuje intenzivno, v su┼íni notranjosti pa ekstenzivno kmetijstvo (enako velja tudi za ┼żivinorejo). Avstralske farme so po velikosti zelo velike ter mo─Źno specializirane kmetije (Natek in Natek 2000). 

Za obalno obmo─Źje Queenslanda je zna─Źilno gojenje sladkornega trsa in tropskega sadja (banane, ananas), medtem ko v obalnem delu Novega Ju┼żnega Walesa in Viktorije ter na Tasmaniji pridelujejo krmne rastline, povrtnine in sadje (pomaran─Źe, jabolka). Notranjost jugovzhodnega dela celine pokrivajo obse┼żne namakalne povr┼íine z nasadi sadja (pomaran─Źe, mandarine, limone, breskve), vinskimi trtami (grozdje), ri┼żem, bomba┼żem in oljnicami (Natek in Natek 2000). Avstralija je enajsta dr┼żava na svetu po pridelavi p┼íenice, sledijo ji je─Źmen, proso, oves in sirek. ┼Żita gojijo v notranjosti celine, kjer letno pade vsaj 250-500 mm de┼żja. Od ┼żivinoreje prevladujeta mesna in mle─Źna govedoreja, v zaledju mest pa sta prisotna tudi pra┼íi─Źereja in perutninarstvo. Celino skoraj na svetovni vrh uvr┼í─Źa ov─Źereja, katera je zna─Źilna za velike ┼żivinorejske farme v njenem osrednjem delu (pridelava volne obsega 29 % svetovne proizvodnje). V pu┼í─Źavskih obmo─Źjih prevladuje ekstenzivna mesna govedoreja (Natek in Natek 2000).

Ribi┼ítvo v Avstraliji je kljub obse┼żnemu morju in dolgim obalam slabo razvito (letni ulov zna┼ía 220.000 t). Pomembna obmo─Źja predstavljata Tasmanija in Zahodna Avstralija, v Carpentarijskem zalivu, Arafurskem in Timorskem morju pa gojijo rakce. Dele┼ż gozdov in grmi─Źevja zajema 13,8 % povr┼íine. Pravih gozdov (najve─Ź jih je v Velikem razvodnem gorovju in na Tasmaniji) je le malo, saj so jih ve─Źinoma izkr─Źili evropski priseljenci (Natek in Natek 2000).

Slika 11: Kmetijska obmo─Źja na avstralski celini (Grolier Online Atlas 2018).

3.3.2 Rudarstvo, energetika in industrija

Avstralija ima bogate zaloge naravnih bogastev, zato velja za eno najve─Źjih svetovnih izvoznic rud in ─Źrnega premoga. Nahajali┼í─Źa posameznih rud so razporejena po razli─Źnih delih dr┼żave. ─îeprav sta rudarstvo in energetika pri izvozu pomembnej┼ía od kmetijstva, zaposlujeta manj kot 1 % prebivalstva. Med rudami prvo mesto zasedajo boksit, svinec in diamanti, drugo mesto ┼żelezo, cink in uran ter tretje mesto zlato in srebro (Senega─Źnik 2006). 

Pravi industrijski razcvet na avstralski celini se je zgodil med drugo svetovno vojno in po njej (vrhunec 1959-60). Zna─Źilnost takratne in dana┼ínje industrije je na eni strani visok dele┼ż dr┼żavnega in tujega zasebnega kapitala, po drugi strani pa izrazita usmerjenost na majhen doma─Źi trg. Industrija je skoncentrirana na jugovzhodu celine (obmo─Źje ve─Źjih mest), v notranjosti pa je je zelo malo. Danes v izvozu prednja─Źi barvna metalurgija, medtem ko so druge oblike industrije omejene na Avstralijo. Najpomembnej┼íe so ┼żivilska industrija, industrija prevoznih sredstev, kovinska, grafi─Źna, tekstilna in obla─Źilna, elektrotehni─Źna ter elektronska industrija (Natek in Natek 2000).

Slika 12: Nahajali┼í─Źa rud v Avstraliji (Australian Government: Geoscience Australia 2020).

3.3.3 Promet in turizem

Cestno omre┼żje obsega 859.030 km cest, med katerimi je 39 % asfaltiranih. Njegova zgo┼í─Źenost je najve─Źja na JV Avstralije, medtem ko je cest v notranjosti celine precej manj. Radialni potek cest od obalnih mest proti zaledju ka┼że na avstralsko kolonialno preteklost. ┼Żelezni┼íki promet je mogo─Ź na 36.026 dr┼żavnih ┼żelezni┼íkih progah. Najpomembnej┼íe podjetje, ki upravlja z njim so Avstralske nacionalne ┼żeleznice. Dr┼żava ima v lasti 90 ladij s skupno nosilnostjo 3,5 milijonov t. Ve─Źja dr┼żavna pristani┼í─Źa so Sydney, Newcastle, Melbourne, Geelong, Brisbane idr. 400 letali┼í─Ź izvaja redni letalski potni┼íki promet (Natek in Natek 2000). 

Veliko naravnih in kulturnih znamenitosti Avstralije je pripomoglo zelo razvitemu doma─Źemu turizmu, je pa celina priljubljena tudi med tujimi turisti. Letna obiskanost je ocenjena na 3,73 milijonov turistov letno (Japonska, Nova Zelandija, Evropa in ZDA). Obmorska letovi┼í─Źa (Sydney), kamniti osamelec rde─Źe barve (Uluru ali Ayers Rock), narodni parki (Kakadu, Modre gore), najvi┼íji vrh Avstralije (Mount Kosciuszko), Veliki koralni greben, mesto v pu┼í─Źavski notranjosti (Alice Springs) ter pestri ┼żivalski in rastlinski svet uvr┼í─Źajo celino na posebno mesto v svetovnem merilu (Natek in Natek 2000).

Slika 13: Turisti─Źne znamenitosti avstralske celine (Tourism Australia 2015).

4. SKLEP

Avstralija je celina in hkrati dr┼żava, ki se z dolo─Źenimi geografskimi zna─Źilnostmi razlikuje od drugih delov sveta. To je predvsem posledica razpada Gondvane in lo─Źitev kopenske zveze med Azijo in Avstralijo, kar se predvsem odra┼ża v druga─Źnem rastlinstvu in ┼żivalstvu. Zaradi velike su┼ínosti lokalno prebivalstvo v notranjosti celine uporablja arte┼íko vodo. Re─Źna mre┼ża v dr┼żavi je slabo razvita in omejena na jugovzhod, kjer je tudi najbolj zgo┼í─Źena poselitev. Prebivalstvo sestavljajo priseljenci z drugih obmo─Źij sveta ter staroselci ÔÇô Aborigini. Avstralija velja za gospodarsko visoko razvito in napredno dr┼żavo. ┼Żivljenje na tem najmanj┼íem svetovnem kontinentu je zelo ugodno.

Terminolo┼íki pojmi v ─Źlanku:

1. Atol: ┬╗Obro─Źast koralni greben, ki nastane navadno okrog ugaslega vulkana s premerom nekaj sto metrov do 130 km, zna─Źilen za Tihi ocean┬ź (Pleni─Źar in sodelavci 2006, 33).

2. Arte┼íka voda: ┬╗Podtalnica, ujeta v vodonosniku med uslo─Źenima neprepustnima plastema kamnin┬ź (Bufon in sodelavci 2005, 38).

3. Mangrovski gozd: ┬╗Gozd, zna─Źilen za tropska obmo─Źja, v katerem raste drevje in grmovje, ki je z zra─Źnimi ali podpornimi koreninami prilagojeno stalno mokrim, blatnim in slanim obalnim rasti┼í─Źem na obmo─Źju plimovanja┬ź (Bufon in sodelavci 2005, 212).

4. Scrub (skrab): ┬╗Zna─Źilno rastlinstvo na su┼ínih obmo─Źjih Avstralije, med katerim prevladuje grmi─Źevje┬ź (Bufon in sodelavci 2005, 358).

5. Asimilacija: ┬╗Prilagajanje, podrejanje pripadnikov etni─Źnih, navadno manj┼íinskih skupin, dolo─Źeni dominantni skupnosti, ki zlasti v nacionalnih dr┼żavah s centraliziranim dr┼żavnim sistemom povzro─Źa izgubljanje njihove izvirne narodne identitete┬ź (Bufon in sodelavci 2005, 39).

6. Integracija: ┬╗Prilagajanje ljudi na zanje tuje okolje, ki od priseljencev ne zahteva izgube identitete, pa─Ź pa se od njih pri─Źakuje spo┼ítovanje norm in obi─Źajev njihovega novega okolja┬ź (Bufon in sodelavci 2005, 148).

5. VIRI IN LITERATURA

  • Australian Government. 2020. ┬╗Australian mineral facts┬ź. Geoscience Australia. Http://www.ga.gov.au/education/classroom-resources/minerals-energy/australian-mineral-facts. 
  • Australian National Herbarium. 2015. ┬╗Information about Australia's Flora: The Australian Environment┬ź. Australian National Botanic Gardens. Http://www.anbg.gov.au/aust-veg/veg-map.html. 
  • Bizjak, Ivan in Blanka ─îi┼żek. 2005. Enciklopedija za vedo┼żeljne: Svetovna geografija. Ljubljana: Pre┼íernova dru┼żba. 
  • Bolton, Geoffrey C., Charles Fox in Arthur J. Conacher. 2019. ┬╗Western Australia┬ź. Encyclopedia Britannica. Http://www.britannica.com/place/Western-Australia. 
  • Bufon Milan, Andrej ─îerne, Ivan Gams, Matja┼ż Jer┼íi─Ź, Igor Jurin─Źi─Ź, Drago Kladnik, Vladimir Kokole, Bla┼ż Komac, Marko Krevs, Jurij Kunaver, Franc Lovren─Źak, Milan Natek, Breda Ogorelc, Milan Oro┼żen Adami─Ź, Miha Pav┼íek, Drago Perko, Du┼ían Plut, Darko Radinja, Marjan Ravbar, Ale┼í Smrekar, Metka ┼ápes in Matija Zorn. 2005. Geografski terminolo┼íki slovar. Ljubljana: Zalo┼żba ZRC, ZRC SAZU. 
  • Eu─Źbeniki. 2016. ┬╗Arte┼íka voda┬ź. Eu─Źbeniki. Http://eucbeniki.sio.si/geo8/2574/index4.html. 
  • Ferfila, Bogomil. 2019. Avstralija in Nova Zelandija: Dih jemajo─Źi lepotici na drugem koncu sveta. Svet na dlani. Ljubljana: Demat.
  • Greelane. 2019. ┬╗Fengslende Kangaroo Fakta┬ź. Greelane. Http://www.greelane.com/nb/science-tech-math/dyr-og-natur/kangaroo-facts-4685082. 
  • Grolier Online Atlas. 2018. ┬╗Australia, agriculture┬ź. Grolier Online Atlas. Http://go.grolier.com/atlas?id=mtlr015. 
  • Guide of the World. 2018. ┬╗Australia Detailed Political Map┬ź. Guide of the World. Http://www.guideoftheworld.com/australia-map.html.
  • Hinton Fletcher, Brian, Nicholas Brown in D.N. Jeans. 2019. ┬╗New South Wales┬ź. Encyclopedia Britannica. Http://www.britannica.com/place/New-South-Wales. 
  • History. 2016. ┬╗DNA Study Finds Aboriginal Australians WorldÔÇÖs Oldest Civilization┬ź. History. Http://www.history.com/news/dna-study-finds-aboriginal-australians-worlds-oldest-civilization. 
  • Holmes, John H., Ross Fitzgerald, Richard Harold Greenwood in Kay Saunders. 2019. ┬╗Queensland┬ź. Encyclopedia Britannica. Http://www.britannica.com/place/Queensland-state-Australia.
  • Maps of World. 2020. ┬╗Map of Australia┬ź. Maps of World. Http://www.mapsofworld.com/australia. 
  • Natek, Karel in Marjeta Natek. 2000. Dr┼żave sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
  • Pleni─Źar, Mario, Jo┼że Duhovnik, Dragica Strmole, Jernej Pav┼íi─Ź, Vida Pohar, Polona Kralj, Du┼ían Ku┼í─Źer, Rajko Pavlovec in Danilo Ravnik. 2006. Geolo┼íki terminolo┼íki slovar. Ljubljana: Zalo┼żba ZRC, ZRC SAZU. 
  • Poga─Źnik, Ale┼í, Bo┼ítjan Lapajne in Tanja ┼Żeleznik. 2010. Geografski atlas Amerike, Avstralije in Oceanije. Zbirka za ┼íolo in dom. Ljubljana: Dr┼żavna zalo┼żba Slovenije. 
  • Po┼żar, Senja, Drago Kladnik, Sabina Popit, Franc Lovren─Źak, Vlasta Mlakar, Jure Medved┼íek, Matja┼ż Mohor, Daniela Lauks, Gregor Adle┼íi─Ź, Petra Jager, Tine Logar in Mirjam Beranek. 2007. Atlantika: Veliki satelitski atlas sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
  • Prescott, John R.V. in Duncan Bruce Waterson. 2019. ┬╗Victoria┬ź. Encyclopedia Britannica. Http://www.britannica.com/place/Victoria-state-Australia. 
  • Scott, Peter in Michael Roe. 2019. ┬╗Tasmania┬ź. Encyclopedia Britannica. Http://www.britannica.com/place/Tasmania. 
  • Senega─Źnik, Jurij. 2006. Svet: Geografija za 2. letnik gimnazij. Ljubljana: Modrijan. 
  • Stapleton Richards, Eric in Murray McCaskill. 2020. ┬╗South Australia┬ź. Encyclopedia Britannica. Http://www.britannica.com/place/South-Australia. 
  • Terence Lange, Robert. 2019. ┬╗Animal life┬ź. Encyclopedia Britannica. Http://www.britannica.com/place/Australia/Animal-life. 
  • Tourism Australia. 2015. ┬╗Australian lifestyle to inspire young French travellers┬ź. Http://www.tourism.australia.com/en/news-and-media/news-stories/australian-lifestyle-to-inspire-young-french-travellers.html. 
  • Wikipedia. 2019. ┬╗Geology of Australia┬ź. Wikipedia. Http://en.wikipedia.org/wiki/Geology_of_Australia. 
  • Wikipedia. 2020. ┬╗Climate of Australia┬ź. Wikipedia.       Http://en.wikipedia.org/wiki/Climate_of_Australia. 
  • Wikipedia. 2020. ┬╗James Cook┬ź. Wikipedia. Http://en.wikipedia.org/wiki/James_Cook. 
  • Worldometers. 2020. ┬╗Australia Population┬ź. Worldometers. Http://www.worldometers.info/world-population/australia-population.
  • YouTube. 2019. ┬╗Australian Immigrants by Country of Birth (1901-2016)┬ź. Racing Statistics. Http://www.youtube.com/watch?v=lQ27cF6kJj4.


Besedilo: Mišel Podgorski

Fotografija: www.crosswaystravel.com

Pripombe
* E-po┼ítno sporo─Źilo ne bo objavljeno na spletni strani.
I BUILT MY SITE FOR FREE USING