Geografija - kompleksna veda


Definicija, predmet in naloga geografije

Na za─Źetku je potrebno pojasniti samo besedo geografija, ki izvira iz grš─Źine in je sestavljena iz besed geo (Zemlja) ter graphein (opisovati), v prevodu ta naziv ustreza slovenski razli─Źici zemljepis. Vse do 19. stoletja je bila geografija predvsem deskriptivna veda, kar pomeni da se je ukvarjala zgolj z opisovanjem celotne Zemlje, njenega površja ter posameznih delov površja. Danes naziv zemljepis ne ustreza ve─Ź, saj se je geografija skozi svoj razvoj preusmerila od opisovanja pojavov in oblik k preu─Źevanju oziroma raziskovanju. ─îe laiku postavimo vprašanje ''Kaj je geografija?'' mu bo to v spomin zagotovo priklicalo opise tujih de┼żel, krajevna imena, imena vrhov, rek, posamezne statisti─Źne podatke idr., kar pa v celoti ne ustreza ciljem oziroma nalogam, ki si jih zastavlja geografija. Takšna pojmovanja vede nosijo le enostranski pomen. 

''Geografija je kompleksna veda, ki preu─Źuje razširjenost, vplive in medsebojno soodvisnost tistih naravnih in dru┼żbenih pojavov oziroma faktorjev, ki sodelujejo pri oblikovanju zemeljske površinske sfere kot celote oziroma njenih prostorskih delov'' (Vrišer, 2002, str. 5).

''Namen geografije je, da prou─Źuje, ugotavlja in tolma─Źi zakone o vzro─Źni in funkcijski povezavi pojavov na zemeljski površini (prostoru) in njihovi prostorski soodvisnosti (Vrišer, 2002, str. 6).

Zgornji definiciji kratko in bistveno pojasnjujeta pojem geografija. Geografi si zastavljajo cilje, s katerimi skušajo ugotoviti kateri oziroma kakšni pojavi so prisotni na zemeljskem površju, kako in zakaj so takšni, kaj jih medsebojno povezuje in kaj jih povezuje z dolo─Źenim ozemljem, na katerem so bili najdeni. Velikost ozemlja ni pomembna (lahko je majhno ali veliko). Ker osamljenih pojavov na površju ni, se ob spremembi enega pojava zgodi sprememba številnih drugih pojavov. Geografija preu─Źuje zakonitosti na dolo─Źenem prostoru, ki razli─Źne pojave medsebojno povezujejo v kompleksno podobo zemeljskega površja. Zakonitosti pojavov samih preu─Źujejo druge sistemati─Źne vede, geografija od njih le prevzema nekatera spoznanja. Geografija je kompleksna veda in ni le seštevek naravnih ter dru┼żbenih pojavov.

Geografiji sorodne in pomo┼żne vede so:

  • astronomija = matemati─Źna (planetarna) geografija
  • geologija = geomorfologija
  • meteorologija = klimatogeografija
  • hidrologija = hidrogeografija
  • biologija = biogeografija
  • demografija = geografija prebivalstva
  • urbanizem = urbana geografija
  • ekonomija = ekonomska geografija
  • politologija = politi─Źna geografija
  • zgodovina = zgodovinska geografija

Predmet geografskega raziskovanja je zemeljsko površje, pojmujemo ga lahko na ve─Ź na─Źinov.

Kot geosfera oziroma sloj Zemlje, kjer se stikajo in sou─Źinkujejo razli─Źne sfere: 

  • zemeljska skorja ali litosfera (iz grš─Źine lithos = kamen)
  • vodovje ali hidrosfera (iz grš─Źine hydor = voda)
  • ozra─Źje ali atmosfera (iz grš─Źine atmos = sopara)
  • ┼żivi svet ali biosfera (iz grš─Źine bios = ┼żivljenje)
  • pedosfera (prsti)
  • antroposfera (─Źlovek)


Slika 1: Medsebojno sou─Źinkovanje med sferami.


Slika 2: Geosfera.

Kot pokrajina, ki ozna─Źuje del zemeljskega površja, kjer se prepletajo razli─Źni geografski pojavi in prvine (relief, podnebje, vode, raba tal, poljska razdelitev, prebivalstvo idr.). Posledi─Źno ima vsaka pokrajina svojski zna─Źaj in izgled, kar jo lo─Źi od ostalih pokrajin. Kot primer lahko navedemo Goriška Brda, ki so zna─Źilna vinogradniška pokrajina. Kot geografsko okolje, kjer se prepletata naravno okolje in okolje, v katerem ┼żivi in deluje ─Źloveška dru┼żba. ─îlovek je preoblikovalec naravnega okolja, ki se stalno spreminja. Kot geografski prostor oziroma tridimenzionalno obmo─Źje zemeljskega površja.

Naloga geografskega raziskovanja je preu─Źevanje naravnogeografskih (površje, podnebje, vodovje, prst, rastlinstvo in ┼żivalstvo) ter dru┼żbenogeografskih dejavnikov (prebivalstvo, naselja, gospodarstvo, politi─Źne in zgodovinske razmere), ki oblikujejo pokrajino, njihove prepletenosti in soodvisnosti.

Razdelitev geografije

Slika 3: Delitev moderne geografije.

V grobem se geografija deli na splošno (ob─Źo) in regionalno geografijo. Splošna geografija ima nomoteti─Źni pristop, kar pomeni da raziskuje posamezne pojave na celotnem zemeljskem površju in iš─Źe splošne zakonitosti pojava in razvoja. V prete┼żni meri je analiti─Źna veda s horizontalnim pristopom. Spoznanja, ki jih pridobi z individualnimi prou─Źitvami in prou─Źitvami lokalnega zna─Źaja, primerja s spoznanji drugod po svetu ter jih skuša strniti v splošne geografske zakone, ─Źe je to mogo─Źe. Regionalna geografija preu─Źuje posamezne pokrajine oziroma dele zemeljskega površja. Skuša pojasniti pojave in zakone, ki oblikujejo razmere v neki pokrajini. Idiografski in deskriptivni zna─Źaj vede je tradicionalen in opisuje ter pojasnuje individualnost, neponovljivost posameznih regij. Danes je sinteti─Źna veda z vertikalnim pristopom, usmerjena v delovanje v pokrajini in reševanje kompleksnih problemov. Regionalna geografija je jedro geografije. Vedi sta med seboj tesno povezani, prva podaja splošen pregled zakonitosti, ki delujejo na celotni zemeljski površini, druga pa konkretna spoznanja o delih zemeljskega površja, je bolj prakti─Źna.

Splošna geografija se deli na:

1. Fizi─Źna geografija preu─Źuje naravne pojave in procese, ki oblikujejo pokrajino. Njene discipline se osredoto─Źajo na posamezne naravne pojave, ki so del enotnega geografskega okolja.

  • Matemati─Źna (planetarna) geografija: preu─Źuje Zemljo kot nebesno telo, njeno obliko, velikost, gibanje, posledice in motnje gibanja. Do 19. stoletja je bila pomembna panoga, kasneje pa je izgubila svoj prvotni pomen. Njena spoznanja omogo─Źajo razlaganje klimatskih razmer ter nekaterih fizikalnih procesov, med njimi plimovanja. Je podlaga orientaciji, kartografiji in geodeziji.
  • Geomorfologija: preu─Źuje relief in reliefne oblike na zemeljskem površju ter morskem dnu. Zanimajo jo endogeni in eksogeni procesi, ki neprestano oblikujejo relief. Relief smatra za eno od komponent, tesno povezano z ostalimi pokrajinotvornimi dejavniki.
  • Klimatogeografija: preu─Źuje podnebje in vpliv podnebnih dogajanj na procese v pokrajini. Zanimajo jo podnebni pasovi, tipi in spreminjanje podnebnih razmer skozi daljše ─Źasovno obdobje.
  • Hidrogeografija: preu─Źuje lastnosti morij in kopenskih voda, dinamiko vodnih mas ter sou─Źinkovanje z drugimi elementi geografskega okolja.
  • oceanografija (geografija morij)
  • hidrogeografija kopenskih voda: potamologija (teko─Źe vode), limnologija (jezera), glaciologija (ledeniki) in hidrogeologija (podzemne vode)
  • Pedogeografija: preu─Źuje prsti v medsebojni povezavi naravnih dejavnikov in delovanjem ─Źloveka v pokrajini. Zanima jo razporeditev tipov prsti ter vzroki in posledice razporeditve.
  • Biogeografija: preu─Źuje medsebojne zveze med ┼żivimi bitji in njihovim ┼żivljenjskim okoljem, razporeditev organizmov na Zemlji.
  • fitogeografija (geografija rastlinstva)
  • zoogeografija (geografija ┼żivalstva)
  • fizi─Źna antropogeografija (─Źlovek kot naravno bitje)

2. Dru┼żbena geografija (socialna geografija, antropogeografija) preu─Źuje zemeljsko površje kot ┼żivljenjski prostor ─Źloveka, ki se prilagaja naravnemu okolju in je hkrati njegov zna─Źilni preoblikovalec. Zanimajo jo odnosi med naravo in dru┼żbo, kako naravno okolje vpliva na ─Źloveško dru┼żbo in kako se dru┼żba prilagaja naravi. Njen predmet je kulturna pokrajina, splet sou─Źinkovanja naravnega okolja in delovanja dru┼żbe.

  • Geografija prebivalstva (demogeografija): preu─Źuje prostorsko razmeš─Źenost, razvoj in sestavo prebivalstva kot pokrajinotvornega dejavnika. Zanimajo jo naravno in selitveno gibanje, narodnostna, verska, spolna, starostna sestava prebivalstva idr. Je precej statisti─Źna veda.
  • Geografija naselij: preu─Źuje pode┼żelska in mestna naselja. Zanimajo jo lega, razporeditev in gostota ─Źloveških naselbin ter njihova fiziognomija (videz), funkcija (vloga) in geneza (nastanek, razvoj) kot sestavni del pokrajine.
  • urbana geografija (mestna geografija)
  • Ekonomska geografija (gospodarska geografija, geografija dela): preu─Źuje dejavnike, rezultate in u─Źinke ─Źlovekovega delovanja v pokrajini. Zanimajo jo odnosi med gospodarstvom ter naravnimi in dru┼żbenimi razmerami, gospodarska obmo─Źja idr.
  • agrarna geografija
  • industrijska geografija
  • geografija prometa
  • geografija turizma
  • geografija oskrbe
  • geografija izmenjave dobrin
  • Politi─Źna geografija: preu─Źuje politi─Źnoteritorialne, upravno-politi─Źne enote in politi─Źni razvoj dru┼żbe ter njihov vpliv na razvoj pokrajin.
  • geopolitika
  • Zgodovinska geografija: skuša rekonstruirati zlasti dru┼żbenogeografske razmere v dolo─Źenem zgodovinskem obdobju. Obravnava sedanje geografsko stanje kot posledico zgodovinskega razvoja.

Regionalizacija, dualizmi v geografiji ter vloga in pomen geografske vede

Za razumevanje pojma regionalizacija je potrebno razjasniti pojem regija, ki ozna─Źuje enoten del zemeljskega površja s svojskimi pokrajinskimi sestavinami in procesi, kateri se medsebojno prepletajo ter sou─Źinkujejo. To ustvarja pokrajino z enakimi naravnimi in/ali dru┼żbenimi zna─Źilnostmi. Regionalizacijo razumemo kot delitev oziroma ─Źlenitev zemeljskega površja na regije, na podlagi na─Źel posebnosti in posami─Źnosti. Meje med posameznimi pokrajinami so te┼żje dolo─Źljive zaradi prehodnosti pokrajinotvornih sestavin. Znotraj regionalizacije imamo pojem tipizacija, ki deli ozemlje glede na izbran tip pokrajinotvorne prvine (po na─Źelu podobnosti). Lahko imamo vinogradniške, industrijske, turisti─Źne, gorske pokrajine idr.

Slika 4: Tipi pokrajin.

Kriteriji po katerih lo─Źimo posamezne pokrajine so:

  • fiziognomija (izgled) = kotlina, pore─Źje, gorovje
  • homogenost (enotnost) = kraška, industrijska pokrajina, rudarsko ozemlje, obmo─Źje z narodnostno manjšino
  • funkcijske povezave = gravitacija pokrajin k središ─Źem
  • delitev na celine = osnovna delitev na regije

Glede na izhodiš─Źa regionalizacij regije delimo na:

  • naravne ali fiziognomske regije = videz pokrajine
  • homogene regije = podobna gospodarska in socialna sestava
  • funkcijske ali nodalne regije = gospodarske in socialne povezave, stik (mesto z zaledjem)
  • upravne regije = ob─Źine in upravne enote
  • identitetne regije = pripadnost socialnim skupinam (jezik, vera, obi─Źaji)

Po velikosti lo─Źimo:

  • makroregije = velike pokrajine
  • mezoregije = srednje-velike pokrajine
  • mikroregije = majhne pokrajine
Glede na predmet geografskega raziskovanja se je geografija ┼że v antiki delila na geographio generalis in geographio regionalis, danes jo delimo na splošno (ob─Źo) in regionalno, splošno pa še naprej na fizi─Źno in dru┼żbeno geografijo. Sicer pa je stroga delitev znanosti na naravoslovne in dru┼żboslovne vsebine nesprejemljiva, saj se naravni pojavi in procesi neprestano prepletajo in medsebojno sou─Źinkujejo z dru┼żbenimi. Monisti─Źna geografija je kompleksna veda, ki zdru┼żuje in povezuje naravoslovna in dru┼żboslovna spoznanja. Determinizem in posibilizem ozna─Źujeta dojemanje odnosov med naravnim okoljem in dru┼żbo. Dvojnosti v geografiji sta tudi nomoteti─Źni in idiografski pristop, ki izhajata iz metodološkega pristopa.

Primer determinizma:

  • Friedrich Ratzel - odlo─Źilen vpliv naravnega okolja na razporeditev prebivalstva, njegove dejavnosti in na─Źin ┼żivljenja.

Primer posibilizma:

  • Vidal de la Blache - ─Źlovekova sposobnost prilagajanja naravnim razmeram in njihovo izkoriš─Źanje glede na zmo┼żnosti in potrebe dru┼żbe.

Slika 5: Metodološki pristopi v geografiji.

Geografija nosi znanstveni pomen, ki izhaja iz geografije kot kompleksne in sinteti─Źne znanstvene vede ter predmeta njenega preu─Źevanja (spoznavanje novih zakonitosti). Je aplikativna (uporabna) veda, saj rešuje kompleksne izzive v pokrajini (regionalno planiranje, varstvo okolja in narave, regionalni razvoj, razvoj turizma, prometa, kmetijstva, upravljanje virov okolja, trajnostni razvoj in ostali izzivi). Vzgojni in izobra┼żevalni pomen slu┼żi k splošni razgledanosti in u─Źenju (poznavanje doma─Źega kraja, domovine in sveta, vzgoja geografskega mišljenja, odnosi med ─Źlovekom in naravnim okoljem ter funkcijska organizacija prostora).


Viri in literatura

  • Kladnik, D., Lovren─Źak, F., Oro┼żen Adami─Ź, M. (ur.), 2005. Geografski terminološki slovar, Ljubljana, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 451 str.
  • Kladnik, D., 1999. Leksikon geografije pode┼żelja. Ljubljana, Inštitut za geografijo, 318 str.
  • Vresk, M. 1997. Uvod u geografiju: Razvoj, struktura, metodologija. Zagreb, Školska knjiga, 304 str.
  • Vrišer, I. 2002. Uvod v geografijo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 414 str.


Avtor besedila: Mišel Podgorski

Fotografije prevzete iz interneta.

Pripombe
* E-po┼ítno sporo─Źilo ne bo objavljeno na spletni strani.
I BUILT MY SITE FOR FREE USING