Slapovi


Slap je padajo─Źi vodni tok prek strme ali navpi─Źne stopnje, ki ima nagib ve─Ź kot 45┬░. Sestavljen je iz ustja slapu, stene, vodnega pramena in podno┼żja, kjer obi─Źajno pada v tolmun. Slapove po vi┼íini delimo na brzice, kaskade (do 2 m), sko─Źnike (2-5 m), ┼íumnike, majhne slapove (5-15 m), srednje visoke slapove (15-30 m) in visoke (velike) slapove ali katarakte (ve─Ź kot 30 m). Slapi┼í─Źe je odsek vodnega toka z ve─Ź zaporednimi ali med seboj povezanimi slapovi. Po geolo┼íkem nastanku lo─Źimo rasto─Źe in ni┼żajo─Źe slapove. Rasto─Źi slapovi so zna─Źilni za kra┼íki svet, kjer je v vodi prisoten kalcijev karbonat (lehnjakovi slapovi na Krki). Ni┼żajo─Źi slapovi so podvr┼żeni geomorfnim procesom kot sta erozija in korozija. Delimo jih na umikajo─Źe (Vintgarski in Nemiljski ┼íum) in dolbe─Źe slapove, med katerimi poznamo kamninsko pogojene (Jermanov slap), tektonske (Savica), obvisele (Peri─Źnik) in pregradne slapove (─îedca). Za vodotoke, ki imajo stalen pretok vode so zna─Źilni stalni slapovi, za hudournike, ki se pojavljajo ob obilnej┼íih padavinah in taljenju snega pa ob─Źasni (Govic). Poznamo tudi podzemne (jama Pekel) in ponorne slapove (Ocizla).

V Sloveniji imamo preko 300 stalnih slapov, kar ka┼że na izredno vodno bogastvo. Med najvi┼íje slapove, ki presegajo 100 m vi┼íine sodijo Kloma, Skok, Veliki Drsnik, Paverjev slap, Boka, Suha, Brinta in Martulj┼íki slapovi. Drugi bolj znani slovenski slapovi so ┼íe Zgornji in Spodnji Peri─Źnik, Savica, Rinka, Kozjak, Vintgarski ┼íum, Virje, ─îedca, Orglice idr. Ve─Ź spodaj v tabeli.

Viri in literatura

  • Kladnik, D., Lovren─Źak, F., Oro┼żen Adami─Ź, M. (ur.), 2005. Geografski terminolo┼íki slovar. Ljubljana, Geografski in┼ítitut Antona Melika ZRC SAZU, 451 str.
  • Ramov┼í, A. 1983. Slapovi v Sloveniji. Ljubljana, Slovenska matica, 292 str. 


Besedilo: Mišel Podgorski

Slap Virje, foto: G├╝nther Reissner

24Sep
02Jul
Pripombe
* E-po┼ítno sporo─Źilo ne bo objavljeno na spletni strani.
I BUILT MY SITE FOR FREE USING