Jezero


Jezero je velika stoje─Źa površina v kotanji, ki jo z vseh strani obdaja kopno. Za jezera je zna─Źilna po─Źasna izmenjava vode, zato jih uvrš─Źamo med stoje─Źe površinske vode. Površinski dotok ali odtok vode iz jezera imenujemo jezernica (tudi jezerska reka ali voda). V hidrogeografiji poznamo ve─Ź delitev: glede na nastanek jezerske kotanje lo─Źimo tektonska, erozijska in akumulacijska jezera, glede na kemi─Źno sestavo sladka in slana jezera, glede na vodni re┼żim razlikujemo doto─Źna, odto─Źna, preto─Źna in brezto─Źna jezera, glede na temperaturo pa topla in hladna jezera. Splošna delitev jezer glede na nastanek razlikuje naravna in umetna jezera. Naravna jezera so lahko ledeniška in ledeniško-tektonska (Blejsko in Bohinjsko jezero), visokogorska (Triglavska jezera), kraška in presihajo─Źa (Cerkniško jezero) ter mahovna (Lovrenška jezera). Poznamo tudi druge vrste jezer, med njimi jezera v kraterjih ugaslih vulkanov oziroma vulkanska jezera, ki pa jih v Sloveniji ni. Umetna jezera so rudniška (Velenjsko in Ko─Źevsko jezero) in akumulacijska jezera (Ptujsko jezero) ter umetni zadr┼żevalniki (Gradiško jezero). 

Geologi jezera uvrš─Źajo med kratkotrajne naravne pojave, saj se ┼że ob nastanku jezera za─Źnejo naravni procesi zmanjševanja jezerske kotanje. Na obmo─Źjih aridnega (sušnega) podnebja je prisotno zasipavanje jezer s peskom, izhlapevanje vode pa presega koli─Źino padavin. Na obmo─Źjih s humidnim (vla┼żnim) podnebjem pa pritoki v jezera prinašajo sedimente, kar ima za posledico zmanjševanje prostornine jezerske kotanje. Ti naravni procesi so prisotni, dokler jezero popolnoma ne izgine. ┼Żivljenje jezera lahko razdelimo na štiri stopnje: nastanek in razvoj jezera sta odvisna od geološkega preoblikovanja površja - pogrezanje (ugreznitev) tal ali zajezitev vodnega vira, v zrelem obdobju se pojavi rastlinstvo, kotanja pa se zmanjšuje zaradi anorganskih in organskih sedimentov, v starosti se jezero vse bolj kr─Źi in zaraš─Źa ter spreminja v mo─Źvirje.

V Sloveniji imamo skupno okoli 1300 jezer, s površino blizu 69 km2, kar je 0,3 % ozemlja dr┼żave. Skoraj polovica teh jezer je umetnega nastanka. Od ledeniških jezer sta najbolj znani Blejsko in Bohinjsko jezero, najve─Źje jezero v Sloveniji pa je kraško-presihajo─Źe Cerkniško jezero, s površino 24 km2. Na sliki veliko manjše Planšarsko jezero (2 ha), ki je ostanek neko─Ź precej ve─Źjega ledeniškega jezera pri Zgornjem Jezerskem, po katerem je Jezersko dobilo ime. Jezero, ki ima obliko srca, je na severni strani umetno poglobljeno s pregrado. Na vzhodni strani sve┼żo vodo v jezero dovaja gorski potok Jezernica. Najve─Źjo globino dobra 2 m, jezero dose┼że v zahodnem delu v po┼żiralnikih.


Viri in literatura

  • Kladnik, D., Lovren─Źak, F., Oro┼żen Adami─Ź, M. (ur.), 2005. Geografski terminološki slovar. Ljubljana, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 451 str.
  • Ogrin, D. in Plut, D., 2012. Aplikativna fizi─Źna geografija Slovenije. Ljubljana, Oddelek za geografijo, 246 str.


Avtor besedila: Mišel Podgorski

Avtor fotografije: Daniel Tomanovi─Ź

Pripombe
* E-po┼ítno sporo─Źilo ne bo objavljeno na spletni strani.
I BUILT MY SITE FOR FREE USING