Jezero je velika stoječa površina v kotanji, ki jo z vseh strani obdaja kopno. Za jezera je značilna počasna izmenjava vode, zato jih uvrščamo med stoječe površinske vode. Površinski dotok ali odtok vode iz jezera imenujemo jezernica (tudi jezerska reka ali voda). V hidrogeografiji poznamo več delitev: glede na nastanek jezerske kotanje ločimo tektonska, erozijska in akumulacijska jezera, glede na kemično sestavo sladka in slana jezera, glede na vodni režim razlikujemo dotočna, odtočna, pretočna in breztočna jezera, glede na temperaturo pa topla in hladna jezera. Splošna delitev jezer glede na nastanek razlikuje naravna in umetna jezera. Naravna jezera so lahko ledeniška in ledeniško-tektonska (Blejsko in Bohinjsko jezero), visokogorska (Triglavska jezera), kraška in presihajoča (Cerkniško jezero) ter mahovna (Lovrenška jezera). Poznamo tudi druge vrste jezer, med njimi jezera v kraterjih ugaslih vulkanov oziroma vulkanska jezera, ki pa jih v Sloveniji ni. Umetna jezera so rudniška (Velenjsko in Kočevsko jezero) in akumulacijska jezera (Ptujsko jezero) ter umetni zadrževalniki (Gradiško jezero).
Geologi jezera uvrščajo med kratkotrajne naravne pojave, saj se že ob nastanku jezera začnejo naravni procesi zmanjševanja jezerske kotanje. Na območjih aridnega (sušnega) podnebja je prisotno zasipavanje jezer s peskom, izhlapevanje vode pa presega količino padavin. Na območjih s humidnim (vlažnim) podnebjem pa pritoki v jezera prinašajo sedimente, kar ima za posledico zmanjševanje prostornine jezerske kotanje. Ti naravni procesi so prisotni, dokler jezero popolnoma ne izgine. Življenje jezera lahko razdelimo na štiri stopnje: nastanek in razvoj jezera sta odvisna od geološkega preoblikovanja površja - pogrezanje (ugreznitev) tal ali zajezitev vodnega vira, v zrelem obdobju se pojavi rastlinstvo, kotanja pa se zmanjšuje zaradi anorganskih in organskih sedimentov, v starosti se jezero vse bolj krči in zarašča ter spreminja v močvirje.
V Sloveniji imamo skupno okoli 1300 jezer, s površino blizu 69 km2, kar je 0,3 % ozemlja države. Skoraj polovica teh jezer je umetnega nastanka. Od ledeniških jezer sta najbolj znani Blejsko in Bohinjsko jezero, največje jezero v Sloveniji pa je kraško-presihajoče Cerkniško jezero, s površino 24 km2. Na sliki veliko manjše Planšarsko jezero (2 ha), ki je ostanek nekoč precej večjega ledeniškega jezera pri Zgornjem Jezerskem, po katerem je Jezersko dobilo ime. Jezero, ki ima obliko srca, je na severni strani umetno poglobljeno s pregrado. Na vzhodni strani svežo vodo v jezero dovaja gorski potok Jezernica. Največjo globino dobra 2 m, jezero doseže v zahodnem delu v požiralnikih.
Viri in literatura
Avtor besedila: Mišel Podgorski
Avtor fotografije: Daniel Tomanovič