Polhograjsko hribovje


Polhograjsko hribovje (tudi Polhograjski dolomiti, Polhograjci ali Pograjci) predstavlja najni┼żje hribovje zahodnega predalpskega sveta. Razgibano obmo─Źje se nahaja med Ljubljano, Škofjo Loko, ┼Żirmi in Vrhniko ter nosi ime po središ─Źnem naselju, Polhovem Gradcu. Na severu ga od Škofjeloškega hribovja lo─Źuje dolina Poljanske Sore (Poljanš─Źice), na severovzhodu sega do Sorškega polja, na vzhodu pa do Ljubljanskega polja. Na jugu je Ljubljansko barje, na zahodni strani pa ga od Rovtarskega hribovja manj izrazito lo─Źujeta potoka Brebovš─Źica ter Podlipš─Źica - levi pritok Ljubljanice, z vmesnim razvodnim svetom okrog Suhega Dola in Golega Vrha. Polhograjsko hribovje se skoraj v celoti nahaja v pore─Źju Gradaš─Źice. Obsega 26.270,5 hektarjev oziroma 262 km2 površja. Ve─Źji del geografskega obmo─Źja sestavlja vzpetinski svet, manjši del pa pripada dolinam. Povpre─Źna nadmorska višina obmo─Źja znaša 540 m, 67 % površja le┼żi pod 600 m, 28 % slednjega je na nadmorskih višinah med 600 in 800 m, 5 % površja pa se vzpne nad 800 m, med njimi sta tudi vrhova Toš─Ź (1021 m) in Pasja ravan (1020 m), ki presegata 1000 m. Prevladuje polo┼żen svet z nakloni površja med 10 in 15°, na drugem mestu pa so strmine z nakloni med 16 in 30°, ravnega sveta z nakloni okoli 3°, je zelo malo (4 %). Povpre─Źni naklon znaša 17,7°. Hribovje ima zna─Źilno alpsko slemenitev v smeri zahod - vzhod.

Polhograjsko hribovje odlikuje pestra kamninska zgradba, gre za pogosto izmenjavo karbonatne in nekarbonatne mati─Źne podlage z vmesnimi pasovi mladih sedimentov. Od karbonatnih kamnin prevladujejo triasne in v manjši meri kredne kamnine - delno prepustni dolomiti, od nepropustnih pa paleozojske, permske in karbonatne plasti - ve─Źbarvni peš─Źenjaki, alevroiti, skrilavci in konglomerati. Zaradi raznolikosti mati─Źne podlage, je za hribovje zna─Źilen preplet fluvialnega reliefa s kraškim površjem. Relief je mo─Źno raz─Źlenjen (dolinasto-slemenski relief). Najve─Źje strmine prevladujejo na dolomitnih obmo─Źjih, pobo─Źja raz─Źlenjujejo suhe plitve dolinice, ki jih imenujemo dolci. Danes so v dolcih prete┼żno travniki, neko─Ź pa so jih uporabljali za njive (ve─Źja vlaga in debelejša prst). Za hribovje je zna─Źilno zmerno celinsko podnebje, ker le┼żi v zahodnem delu Predalpskega hribovja, pa je tudi zelo namo─Źeno. Povpre─Źna letna koli─Źina padavin se giblje med 1400 in 1800 mm, okoli 1500 mm letno pade v dolinah, 1800 mm pa nad 800 m nadmorske višine. Januarske povpre─Źne temperature so tukaj med -0,5 in -2,0 °C, julijske pa med 17 in 19 °C. Povpre─Źna letna temperatura se giblje med 9,5 in 7,5 °C.

Reliefna pestrost v prostoru je pogojevala razvoju manjših, razpršenih ter tradicionalno navezanih naselij na ruralno zaledje. Ugodni pogoji za poselitev so prisotni na prisojnih pobo─Źnih policah in na ploš─Źatih vršnih slemenih, kjer so vododr┼żne kamnine. V širokih delih dolin Gradaš─Źice in Šujice imamo manjše gru─Źaste vasi, v višjih predelih pa se pojavljajo zaselki in samotne kmetije. Ve─Źja gostota poselitve je zna─Źilna za ravna in malo nagnjena obmo─Źja (do 5°), manjša pa na bolj strmih obmo─Źjih. Razporeditev poselitve je odvisna tudi od mati─Źne podlage, zgostitev prebivalstva je ve─Źja na nekarbonatnih kamninah. Velja izpostaviti ugodno starostno strukturo prebivalstva, saj nikjer ne prevladuje ostarelo prebivalstvo. Dolinska naselja so v zadnjih desetletjih vse bolj podvr┼żena procesu suburbanizacije. Strategija prostorskega razvoja te─Źe v smeri ohranjanja kmetijske in gozdarske dejavnosti ter spodbujanja k razvoju kme─Źkega in rekreacijskega turizma. Zaradi odsotnosti industrije in ve─Źjih gospodarskih dejavnosti, je tukaj naravna krajina povsem ohranjena. Ve─Źina aktivnega prebivalstva se vozi na delo v okoliška zaposlitvena središ─Źa. Kmetijstvo ima na tem obmo─Źju še vedno izredno pomembno vlogo, leta 2000 je ob popisu na dru┼żinskih kmetijah delalo 1333 ljudi, za 457 prebivalcev pa je bilo kmetijstvo edina ali glavna dejavnost.


Viri in literatura

  • Ah─Źin, A., 2012. Razvojne mo┼żnosti Krajinskega parka Polhograjski dolomiti. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 71 str.


Avtor besedila: Mišel Podgorski

Avtor fotografije: caszaizlet.blogspot.com

24Sep
Pripombe
* E-po┼ítno sporo─Źilo ne bo objavljeno na spletni strani.
I BUILT MY SITE FOR FREE USING