Alpske pokrajine Slovenije obsegajo niz treh gorstev, ki potekajo od zahoda proti vzhodu (alpska slemenitev) - Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Pravo alpsko visokogorje zavzema 11 % državnega ozemlja. Geografski pojem visokogorje označuje površje, ki se nahaja nad 1500 m nadmorske višine oziroma nad zgornjo gozdno mejo. Značilnost slovenskega alpskega sveta je preplet visokogorja z alpskimi kraškimi planotami ter vmesnimi dolinami in kotlinami. Najvišji in najobsežnejši masiv predstavljajo Julijske Alpe, katerih del je Triglav (2864 m), najvišji vrh Slovenije. Med gorskimi vršaci so vrinjene globoko vrezane in ledeniško preoblikovane doline. Manj obsežni in nižji gorstvi sta Kamniško-Savinjske Alpe (Grintovec, 2558 m) ter Karavanke (Stol, 2236 m).
Alpska Slovenija je ledeniško preoblikovana pokrajina. Za visokogorja so značilne velike strmine in ostri vrhovi. Zaradi prevladujočih karbonatnih kamnin (večinoma apnenec), so se tukaj razvila obsežna območja visokogorskega krasa s kraško hidrografijo. Manj karbonatnih kamnin prevladuje v geološki zgradbi Karavank. V alpskih pokrajinah je razvitih veliko ledeniških (krnice, morene ...) in kraških (kotliči, kraški podi, škraplje, žlebiči ...) reliefnih oblik. Prevladuje ostro in vlažno gorsko podnebje, na območju Julijskih Alp pade tudi več kot 3000 mm padavin letno. Značilna je izrazita višinska podnebna in vegetacijska pasovitost. Poselitev območja je redka ter omejena na dna dolin in kotlin. V višjih legah je veliko samotnih kmetij, ki se ukvarjajo s samooskrbnim kmetijstvom. Planinsko pašništvo (drobnica in govedo) je še vedno ena od najznačilnejših dejavnosti v alpskih pokrajinah. Pastirska naselja se opuščajo ter spreminjajo v počitniška naselja (Velika planina, Uskovnica ...). Zaradi naravnih danosti kot so gore, čisti zrak in neokrnjena narava, se vse bolj razvijata tudi gorski turizem in rekreacija.
Na sliki Slemenova špica v Julijskih Alpah. Gre za travnato razgledišče (1911 m) blizu našega najvišjega cestnega prelaza Vršič.
Viri in literatura
Avtor besedila: Mišel Podgorski
Avtor fotografije: Aleš Krivec