Alpske pokrajine Slovenije


Alpske pokrajine Slovenije obsegajo niz treh gorstev, ki potekajo od zahoda proti vzhodu (alpska slemenitev) - Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Pravo alpsko visokogorje zavzema 11 % dr┼żavnega ozemlja. Geografski pojem visokogorje ozna─Źuje površje, ki se nahaja nad 1500 m nadmorske višine oziroma nad zgornjo gozdno mejo. Zna─Źilnost slovenskega alpskega sveta je preplet visokogorja z alpskimi kraškimi planotami ter vmesnimi dolinami in kotlinami. Najvišji in najobse┼żnejši masiv predstavljajo Julijske Alpe, katerih del je Triglav (2864 m), najvišji vrh Slovenije. Med gorskimi vršaci so vrinjene globoko vrezane in ledeniško preoblikovane doline. Manj obse┼żni in ni┼żji gorstvi sta Kamniško-Savinjske Alpe (Grintovec, 2558 m) ter Karavanke (Stol, 2236 m).

Alpska Slovenija je ledeniško preoblikovana pokrajina. Za visokogorja so zna─Źilne velike strmine in ostri vrhovi. Zaradi prevladujo─Źih karbonatnih kamnin (ve─Źinoma apnenec), so se tukaj razvila obse┼żna obmo─Źja visokogorskega krasa s kraško hidrografijo. Manj karbonatnih kamnin prevladuje v geološki zgradbi Karavank. V alpskih pokrajinah je razvitih veliko ledeniških (krnice, morene ...) in kraških (kotli─Źi, kraški podi, škraplje, ┼żlebi─Źi ...) reliefnih oblik. Prevladuje ostro in vla┼żno gorsko podnebje, na obmo─Źju Julijskih Alp pade tudi ve─Ź kot 3000 mm padavin letno. Zna─Źilna je izrazita višinska podnebna in vegetacijska pasovitost. Poselitev obmo─Źja je redka ter omejena na dna dolin in kotlin. V višjih legah je veliko samotnih kmetij, ki se ukvarjajo s samooskrbnim kmetijstvom. Planinsko pašništvo (drobnica in govedo) je še vedno ena od najzna─Źilnejših dejavnosti v alpskih pokrajinah. Pastirska naselja se opuš─Źajo ter spreminjajo v po─Źitniška naselja (Velika planina, Uskovnica ...). Zaradi naravnih danosti kot so gore, ─Źisti zrak in neokrnjena narava, se vse bolj razvijata tudi gorski turizem in rekreacija.

Na sliki Slemenova špica v Julijskih Alpah. Gre za travnato razglediš─Źe (1911 m) blizu našega najvišjega cestnega prelaza Vrši─Ź.


Viri in literatura

  • Kladnik, D., Lovren─Źak, F., Oro┼żen Adami─Ź, M. (ur.), 2005. Geografski terminološki slovar. Ljubljana, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 451 str.
  • Ogrin, D. in Plut, D., 2012. Aplikativna fizi─Źna geografija Slovenije. Ljubljana, Oddelek za geografijo, 246 str.


Avtor besedila: Mišel Podgorski

Avtor fotografije: Aleš Krivec

24Sep
Pripombe
* E-po┼ítno sporo─Źilo ne bo objavljeno na spletni strani.
I BUILT MY SITE FOR FREE USING