Dinarskokraške pokrajine Slovenije


Dinarskokraške pokrajine obsegajo ju┼żni del Slovenije in predstavljajo skrajni severovzhodni del obse┼żnega Dinarskega gorstva, ki sega vzdol┼ż Jadranskega morja dale─Ź proti jugovzhodu. Pokrajine gradijo apnenci in dolomiti, zato prevladuje kraški relief. Na dolomitu se je razvil fluviokras, ki ozna─Źuje kraško površje z zaprtimi kotanjami - dolci, katerega sta poleg korozije izoblikovali denudacija in krajevno erozija. Zanje je zna─Źilna dinarska slemenitev SZ-JV. Na zahodu se nahaja višji dinarski svet, visoka dinarska pregrada predstavlja lo─Źnico Obsredozemskim pokrajinam ter zra─Źnim masam iz zahodnega kvadranta. Za pregrado so zna─Źilne velike letne koli─Źine padavin, v povpre─Źju tukaj pade 1500-2500 mm. Globoki kras je rezervoar pitne vode za okolico, ob vzno┼żju planot se nahajajo mo─Źni kraški izviri - Vipava, Hubelj, Lijak, Malni, Bistrica idr. Proti vzhodu se dinarski svet zni┼żuje. 

Dinarskokraške pokrajine delimo na planote in hribovja (Banjšice, Trnovski gozd, Nanos, Sne┼żnik, Krim, Bloke, Ko─Źevski Rog, Gorjanci ...) ter na podolja in ravnike (Pivka, Notranjsko podolje, Ribniško-Ko─Źevsko podolje, Velikolaš─Źanska pokrajina, Dolenjsko podolje, Suha krajina, Dobrepolje in Bela krajina). Kraške planote segajo tudi nad 1000 m, najvišji vrh predstavlja Sne┼żnik (1796 m). Zanimiva reliefna oblika v visokem dinarskem krasu so drage, ki so znane kot mraziš─Źa, saj v njih ob radiacijskem tipu vremena prihaja do mo─Źnih temperaturnih obratov, v nekaterih je prisoten tudi vegetacijski obrat (Smrekova draga na Trnovskem gozdu). Za nizki dinarski svet so zna─Źilna kraška polja in ravniki. Ob idrijskem prelomu se je izoblikovalo Notranjsko podolje z nizom najbolj znanih kraških polj v Sloveniji (Planinsko, Unško-Rakovško, Cerkniško, Loško in Babno polje). Kraška polja so prisotna tudi drugod, najve─Źje v dr┼żavi pa je Ko─Źevsko polje, s površino 73 km2. Po kraških poljih te─Źejo reke ponikalnice.

Za Dinarskokraške planote in hribovja je zna─Źilna velika gozdnatost, gozdovi pa nudijo zato─Źiš─Źe razli─Źnim ┼żivalskim vrstam, tukaj bivajo rjavi medved, volk in ris. Kulturna pokrajina je prisotna le v otokih, saj se le ta zaradi opuš─Źanja kmetijstva pospešeno kr─Źi. Zaradi debelejše in bolj sklenjene prsti, je poselitev zna─Źilna za podolja in ravnike. Od nekdaj sta tukaj doma lesna industrija in suhorobarstvo. Gostejša poselitev je v vzhodnem delu dinarskega sveta, saj so tukaj ugodnejše reliefne razmere (ni┼żja nadmorska višina), podnebje, rodovitnejša prst, boljše prometne povezave, raznovrstnejša industrija ter razvito vinogradništvo. Še posebej to velja za dolino Krke in Belo krajino. 

Na sliki velika udornica z mali naravnim mostom, na obmo─Źju Zelških jam (Rakov Škocjan), iz katerih prite─Źe reka Rak. Jamski sistem Zelške jame je dolg 4742 m in globok do 45 m.


Viri in literatura

  • Kladnik, D., Lovren─Źak, F., Oro┼żen Adami─Ź, M. (ur.), 2005. Geografski terminološki slovar. Ljubljana, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 451 str.
  • Ogrin, D. in Plut, D., 2012. Aplikativna fizi─Źna geografija Slovenije. Ljubljana, Oddelek za geografijo, 246 str.


Avtor besedila: Mišel Podgorski

Avtor fotografije: Jamarsko društvo Rakek

24Sep
Pripombe
* E-po┼ítno sporo─Źilo ne bo objavljeno na spletni strani.
I BUILT MY SITE FOR FREE USING