Dinarskokraške pokrajine obsegajo večji del južne Slovenije, predstavljajo pa skrajni severovzhodni del Dinarskega gorstva, ki sega daleč proti jugovzhodu. Za pokrajine je značilna prevlada kraškega reliefa, kras se je najbolj razvil na apnencu, kjer so pogosti kraški pojavi, med njimi vrtače, kraška polja, jame, brezna idr. Na dolomitu je razvit fluviokras, kjer poleg korozije delujeta tudi procesa denudacije in krajevno erozija. Dolomitno območje označuje kraško površje z zaprtimi kotanjami oziroma dolci. Za pokrajine je značilna dinarska slemenitev SZ-JV ter preplet planot in hribovij z vmesnimi podolji in ravniki.
Preberi več