Obsredozemske pokrajine


Obsredozemske (tudi Submediteranske) pokrajine obsegajo ni┼żji jugozahodni del Slovenije. Naravno lo─Źnico med njimi in notranjostjo Slovenije predstavlja alpsko-dinarska pregrada, ki na ozemlju Slovenije poteka od Julijskih Alp na severozahodu do Sne┼żni┼íke planote na jugu dr┼żave. Pokrajine so reliefno odprte proti Tr┼ża┼íkemu zalivu oziroma Jadranskemu morju. Od pravega sredozemskega sveta se razlikujejo predvsem po podnebnih in rastlinskih zna─Źilnostih, tukaj prevladujejo ni┼żje temperature in ve─Źja letna koli─Źina padavin, rastlinstvo pa ni ve─Ź nujno zimzeleno. Za kamninsko sestavo in povr┼íje je zna─Źilna izrazita dvojnost, pokrajine delimo na fli┼íne in kra┼íke, omenimo pa tudi Tr┼ża┼íki zaliv kot morsko pokrajino. Fli┼íne pokrajine obsegajo slabo polovico obsredozemskega sveta, gradi pa jih eocenski fli┼í, ki je skladovnica pome┼íanih plasti laporja, pe┼í─Źenjaka in vlo┼żkov apnenca. Fli┼í je neprepustna kamnina, vendar zelo slabo odporna proti vremenskim vplivom in povr┼íinskemu odna┼íanju. Zaradi hitrega preperevanja fli┼ía, so se tukaj razvile bolj rodovitne prsti (evtri─Źne rjave prsti), ki omogo─Źajo kmetijstvo. Fli┼íne pokrajine imajo zna─Źaj gri─Źevja, ponekod pa tudi hribovja, med njih prav tako uvr┼í─Źamo z re─Źnimi nanosi zapolnjene vmesne doline. Kra┼íke pokrajine se nahajajo v zaledju fli┼ínih pokrajin, gradijo pa jih prete┼żno mezozojski apnenci. Zanje je zna─Źilno mo─Źno vegasto povr┼íje, za razliko od fli┼ínega sveta pa tukaj ni povr┼íinskih voda. Kra┼íko povr┼íje je prevotljeno, saj proces korozije raztaplja apnenec. Med povr┼íinskimi kra┼íkimi pojavi prevladujejo vrta─Źe, udornice, suhe doline, ┼íkraplje, ┼żlebi─Źi in ┼íkavnice, med podzemnimi pojavi pa jame in brezna. V kra┼íkih pokrajinah so prsti manj rodovitne (rjave pokarbonatne prsti). Na zna─Źilni kra┼íki rde─Źi prsti (jerovica) uspeva vinska trta teran. Kra┼íki svet po reliefnih zna─Źilnostih delimo na kra┼íke ravnike, podolja in hribovja. Sloveniji pripada pribli┼żno tretjina Tr┼ża┼íkega zaliva. Morje je s povpre─Źno globino pod 20 m, plitvo (┼íelfno). Zanj so zaradi ┼íibkih morskih tokov zna─Źilne velike temperaturne razlike med poletjem in zimo. Vodotoki v morje prina┼íajo veliko hranil, v njem je posledi─Źno prisotno ve─Źje ┼ítevilo rastlinskih in ┼żivalskih vrst. Ekolo┼íka ob─Źutljivost na┼íega morja se ka┼że v njegovem ob─Źasnem cvetenju in sluzenju. Obsredozemske pokrajine so znane po sunkoviti burji, ki predvsem v zimskem ─Źasu povzro─Źa ┼ítevilne preglavice, saj izjemoma lahko prese┼że hitrosti 200 km/h. Pribli┼żevanje slabega vremena napoveduje jugo, ki prina┼ía obilne padavine ter pove─Źano valovanje morja. 

Na obmo─Źje Obsredozemskih pokrajin sega sredozemski kulturni vpliv, ki svoje zna─Źilnosti ka┼że v tesno strnjenih naseljih, mediteranski arhitekturi, v na─Źinu ┼żivljenja, v odprtem zna─Źaju prebivalstva itd. V gospodarstvu prevladujejo posebne usmeritve kmetijstva, obalne, pomorske in druge dejavnosti, ki so vezane na bli┼żino morja. Za obalni pas je zna─Źilen proces litoralizacije, ki ozna─Źuje koncentracijo poselitve in gospodarskih dejavnosti na obali. Obsredozemska naselja so praviloma gru─Źasta in mo─Źno strnjena. Temeljni gradbeni material primorskega tipa hi┼íe je bil vedno kamen. Pokrajine imajo dve regionalni sredi┼í─Źi ÔÇô mesti Koper in Nova Gorica. Dejavnosti kot so vinogradni┼ítvo, sadjarstvo in pridelava vrtnin, prevladujejo v fli┼ínih dolinah in gri─Źevjih, ob obali pa prednja─Źita turizem in promet (Luka Koper), omenimo tudi tradicionalno solinarstvo in ribi┼ítvo, ki v zadnjih letih vse bolj nazadujeta. Kulturna krajina sredozemskega sveta spada med najstarej┼íe v Sloveniji, vendar se hitro spreminja ÔÇô kulturne terase v fli┼ínih gri─Źevjih, delani kras v kra┼íkih pokrajinah ter antropogeno spreminjanje morske obale.

Obsredozemske pokrajine delimo na fli┼íne pokrajine, ki obsegajo obalni pas, fli┼ína gri─Źevja ÔÇô Gori┼íka, Koprska in Vipavska brda, fli┼íne doline ÔÇô Vipavska dolina z Gori┼íkim poljem in dolina Reke ter fli┼ína hribovja ÔÇô Brkini in Vrhe, med kra┼íke pokrajine pa sodijo kra┼íki ravniki ÔÇô Kras in Podgorski kras, kra┼íka hribovja ÔÇô Slavni┼íko pogorje s ─îi─Źarijo ter kra┼íka podolja ÔÇô Podgrajsko podolje.Na sliki vasica Padna v ob─Źini Piran. Je gru─Źasto in strnjeno pozidano naselje, ki le┼żi na na uravnanem delu 208,4 m visokega gri─Źa, ki se na zahodu spu┼í─Źa v dolino Drnice, na severu pa v dolino potoka Pi┼íevca. V pisnih virih se prvi─Ź omenja leta 1028 kot Torre di Padena. Mimo naselja je vodila rimska cesta Via Flavia. Padna je danes za┼í─Źitena kot kulturni spomenik, vasica je znana po zna─Źilni istrski arhitekturi (portoni, kamnite in s korci pokrite hi┼íe, dimniki, jerte oziroma kamnite preklade na oknih in vratah, ozke ulice ter osrednji trg). V sredi┼í─Źu naselja stoji cerkev sv. Bla┼ża, ki je va┼íki zavetnik. Danes se lokalno prebivalstvo ukvarja z vinogradni┼ítvom in oljkarstvom, v preteklosti pa so se tudi s poljedelstvom, sadjarstvom, ┼żivinorejo in doma─Źo obrtjo. Olj─Źna drevesa v Padni naj bi bila stara ve─Ź kot 300 let. 


Viri in literatura

  • Kladnik, D., Lovren─Źak, F., Oro┼żen Adami─Ź, M. (ur.), 2005. Geografski terminolo┼íki slovar. Ljubljana, Geografski in┼ítitut Antona Melika ZRC SAZU, 451 str.
  • Ogrin, D. in Plut, D., 2012. Aplikativna fizi─Źna geografija Slovenije. Ljubljana, Oddelek za geografijo, 246 str.


Avtor besedila: Mišel Podgorski

Avtor fotografije: Jaka Ivan─Źi─Ź

24Sep
Pripombe
* E-po┼ítno sporo─Źilo ne bo objavljeno na spletni strani.
I BUILT MY SITE FOR FREE USING