Obpanonske pokrajine Slovenije


Obpanonske (tudi subpanonske) pokrajine obsegajo vzhodne predele Slovenije, tukaj se namre─Ź Panonska ni┼żina dotika slovenskega ozemlja. Oznaka ob- ali subpanonske ozna─Źuje prisotne glavne panonske pokrajinske zna─Źilnosti, v omiljeni oziroma spremenjeni obliki (ve─Ź gri─Źevnatega sveta in manj izrazito celinsko podnebje). V Obpanonskih pokrajinah se prepletajo ravnice ob ve─Źjih rekah ter dna kotlin z gri─Źevji. Ravninski svet je prekrit z debelimi nanosi proda, peska in gline, prod so v kvartarju nasule Drava, Mura in Sava, ki so ustvarile vršaje na prehodu v ni┼żji obpanonski svet. Obpanonske ravnine predstavljajo najve─Źje ni┼żine v Sloveniji, nadmorska višina se giblje med 150 in 300 metri. Mo─Źno raz─Źlenjena gri─Źevja gradijo mehke terciarne usedline, kot so lapor, pesek in peš─Źenjak. Zaradi manjše odpornosti kamnin in ve─Źjih strmin, se ob mo─Źnejšem de┼żevju lahko pojavijo zemeljski plazovi in usadi. Posamezni vrhovi gri─Źevnatega sveta presegajo 400 m. Ob tektonskih prelomih je veliko mineralnih in termalnih vrelcev, ki so bili v preteklosti osnova za nastanek in razvoj zdraviliš─Ź ter zdraviliškega turizma. Podnebne zna─Źilnosti Obpanonskih pokrajin se ka┼żejo z manjšo letno koli─Źino padavin ter veliko povpre─Źno letno temperaturno amplitudo (vro─Źa poletja in mrzle zime), zanje uporabljamo izraz zmerno celinsko oziroma subpanonsko podnebje. Najve─Ź padavin pade v poletnem ─Źasu, v obliki ploh in neviht (konvektivne padavine). Zaradi manjše namo─Źenosti so pogoste suše. Neprepustna podlaga omogo─Źa gosto vodno omre┼żje.

Obpanonske pokrajine so iz dru┼żbenogeografskega vidika najbolj kmetijski ter gospodarsko najmanj razvit del Slovenije. Prevladujeta gosta agrarna poselitev in intenzivno kmetijstvo. Zahodneje le┼że─Źe pokrajine so bolj razvite, kar je omogo─Źila izgradnja Ju┼żne ┼żeleznice (zgodnja industrializacija ter urbanizacija), najmanj sta razvita Gori─Źko in Haloze ter druga periferna obmo─Źja. Danes se razvijajo storitvene dejavnosti, predvsem zdraviliški turizem. Za ravnine so zna─Źilne dolge obcestne vasi, medtem ko v gri─Źevnatem svetu prevladujejo razlo┼żena naselja, ki se razprostirajo po slemenih. Na prisojnih obmo─Źjih gri─Źevij zaradi termalnega pasu (dobra oson─Źenost, lega nad inverzno plastjo zraka in manjša nevarnost pozeb) dobro uspevajo vinska trta ter sadno drevje, kar omogo─Źa vinogradništvo in sadjarstvo. V osojah prevladuje gozd. Za ravnine je zna─Źilno poljedelstvo, gojenje pšenice, koruze in krmnih rastlin ter govedoreja, praši─Źjereja in perutninarstvo.

Obpanonske pokrajine delimo na ravnine: Ravensko in Dolinsko, Apaško, Mursko, Dravsko, Ptujsko, Središko in Krško-Bre┼żiško polje ter gri─Źevja: Gori─Źko, Lendavske in Slovenske gorice, Haloze, Dravinjske gorice ter Sotelsko, Voglajnsko, Bizeljsko, Senovsko in Krško gri─Źevje.

Na sliki Haloze, vinorodno gri─Źevje v severovzhodni Sloveniji. Zanje je zna─Źilna prometna odro─Źnost, obmejna lega, razgiban relief z veliki strminami in vmesnimi dolinami idr. Pokrajina še vedno velja za obmo─Źje s skromnimi mo┼żnostmi pre┼żivetja, vedno ve─Ź prebivalstva se odseljuje.


Viri in literatura

  • Kladnik, D., Lovren─Źak, F., Oro┼żen Adami─Ź, M. (ur.), 2005. Geografski terminološki slovar. Ljubljana, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 451 str.
  • Ogrin, D. in Plut, D., 2012. Aplikativna fizi─Źna geografija Slovenije. Ljubljana, Oddelek za geografijo, 246 str.


Avtor besedila: Mišel Podgorski

Avtor fotografije: vidovaklet.haloze.org

24Sep
Pripombe
* E-po┼ítno sporo─Źilo ne bo objavljeno na spletni strani.
I BUILT MY SITE FOR FREE USING