Plimovanje ali bibavica označuje izmenično naraščanje (plima) in zniževanje (oseka) morske gladine, ki je posledica privlačne sile Lune in Sonca ob vrtenju Zemlje okrog svoje osi (Geografski terminološki slovar, 2005, str. 283). Plimovanje ne zajema samo svetovne vode, ampak tudi Zemljino skorjo in ozračje. Širi se v obliki dolgih valov, ki povzročajo periodično nihanje morske gladine. V časovnem obdobju 24 ur in 50 minut se v normalnih razmerah dvakrat pojavi plima in dvakrat oseka. Plimovanje je najmočnejše takrat, ko delujeta privlačni sili Lune in Sonca v isti smeri (ob mlaju in ščipu).
Plimovanje ob Jadranskem morju je mešanega tipa. Največja razlika med plimo in oseko se pojavlja v severnem delu Jadrana (plitvo morje), povprečna amplituda plimovanja v Tržaškem zalivu znaša 88 cm, v Kopru pa 66 cm. V južnem delu Jadrana razlika doseže 40 cm in je le redko večja. Visoka plima je pojav, ki nastopi ob visoki astronomski plimi (sizigalna plima ob mlaju in ščipu), nizkem zračnem pritisku (znižanje za 1 mb dvigne morsko gladino za 1-1,5 cm) in jugu (potiskanje morskih mas v severni Jadran), druga dejavnika pa sta še valovanje in lastno nihanje morja. Takrat se morje ob slovenski obali lahko dvigne do 1,7 m nad srednjo višino (v Kopru znaša 215 cm). Ko morska gladina preseže 85 cm (300 cm v Kopru), morje prestopi obalno črto. Obalna črta razmejuje kopno in morje in je 2 m nad gladino svetovnega morja oziroma enaka gladini morja pri nizki sizigalni plimi (Geografski terminološki slovar, 2005, str. 252). Poplavljanje morja ob slovenski obali običajno ne povzroča večje škode, najbolj so poplavam izpostavljena nabrežja v Piranu, Izoli in Kopru. Visoko plimovanje je najpogostejše pozno jeseni in v prvi polovici zime, na eno sezono približno 10-15. Zaradi podnebnih sprememb bodo v prihodnosti poplave morja vse bolj pogoste. Gladina morja naj bi se v naslednjih 100 letih zvišala za okoli 50 cm.
Viri in literatura
Avtor besedila: Mišel Podgorski
Avtor fotografije: Boris Novković