Geografski oris planote Kras
Kras je zakrasela planota, ki je dala ime kraškemu svetu in kraškim pojavom širom sveta. Njen manjši del je v Italiji, kjer ga Italijani imenujejo Carso. Večji del pa je v jugozahodni Sloveniji, meri 429 km2, na katerih živi cca. 20.000 ljudi. Po zahodni meji Krasa, kjer se planota stika s Padsko nižino, poteka izrazita, več kot tisočletje nespremenjena narodnostna meja med italijansko/furlanskim prebivalstvom na ravnini ter slovenskim na vzpetem svetu.
Planota se dokaj strmo dviguje nad sosednje pokrajine, z izjemo na jugovzhodni strani, kjer je stik manj izrazit. Značilna je močna prevlada apnenca s številnimi površinskimi in podzemeljskimi kraškimi oblikami. Najbolj znane kraške jame so Vilenica (s prvimi obiski v letu 1633 verjetno najstarejša turistična jama na svetu), Lipiška jama, Divaška jama, Kačna jama, Briškovska jama (Grotta Gigante) v Italiji in v UNESCO seznam svetovne dediščine vpisane Škocjanske jame na jugovzhodnem robu pokrajine. Povprečna nadmorska višina je 334 metrov. Planota se postopoma znižuje od jugovzhoda proti severozahodu. Najvišji vzpetini sta Veliko Gradišče (741 m) na južnem in Trstelj (643 m) na severnem obrobju.
Zaradi strme stopnje, preko katere se Kras spušča k morju, ga blažilni vplivi morja težje dosegajo. Ker ga na severovzhodu obdajajo visoke kraške planote, kjer se stikajo sredozemski in celinski vplivi, sta značilni dobra prevetrenost in v zimskem času pogosta burja. Kljub obilju padavin, zaradi zakraselosti, z izjemo Doberdobskega jezera v Italiji ter majhnih lokev za tradicionalno vodooskrbo prebivalstva in kali za vodooskrbo živine, ni površinskih voda. Tekoče vode na njegovem obrobju poniknejo. Značilna prst je rdečkasta jerina - terra rosa. Gozdna površina se je zaradi zaraščanja oddaljenih in manj kakovostnih kmetijskih zemljišč, kar je posledica zmanjšanja vloge kmetijstva, precej povečala. Najbolj zastopane drevesne vrste so črni gaber, hrast in umetno nasajen črni bor. Zaradi površinske sušnosti je Kras požarno najbolj ogrožena slovenska pokrajina.
Kras spada med najstarejša poselitvena območja v Sloveniji, o čemer pričajo številna arheološka odkritja. Do konca neolitika je človek prebival v votlinah, pozneje pa se je naselil po utrjenih vzpetinah, tako imenovanih gradiščih. Zdaj je v slovenskem delu Krasa natančno 100 naselij. Vsa so gručasta, v njih prevladujejo enonadstropne kamnite hiše. Novejša pozidava je bolj razpršena in arhitekturno netipična. Najpomembnejša središča v Sloveniji so Sežana, Divača, Komen, Dutovlje, Senožeče in Kostanjevica na Krasu, za najbolj slikovito naselje pa velja Štanjel.
Razlike med besedama Kras in kras
Kras z veliko začetnico pomeni pokrajino med Tržaškim zalivom, Soško ravnino oz. Goriškim poljem, Vipavsko dolino, gornjo Pivko ter Brkini. Na Krasu, ki ga zaradi boljše ločljivosti strokovni krogi zadnji čas imenujejo tudi Matični Kras, Klasični Kras ali Tržaško-Komenski Kras, so doma Kraševke in Kraševci.
Naselbinsko in ledinsko ime Kras najpogosteje najdemo na robu Dinarskega, osamelega krasa in kjer se pogosteje izmenjavata goli in pokriti kras. Ledinskih imen, izvedenih iz besede kras je več tam, kjer se prepletata kamnito in z zemljo pokrito površje. Slednjih je tudi več od naselbinskih imen Kras. Naj naštejem nekaj naselbinskih imen: Krašca nad istrskim Kubedom, Krasno v Črnem grabnu, Krasinec v Beli krajini, Krasna pri Poljčanah, Krašnji vrh pri Metliki, Kraschnitz v Avstriji ter dvakrat ime Kras v Beneški Sloveniji.
Kot občno ime (kras) pomeni v ljudskem jeziku kamnito ozemlje. Za primer navajam poved iz Badjurove Ljudske terminologije (1953, str. 130-131): „Kras, na Krasu, kamnito pusto tlo, prostor (Osredek nad Topolom), manj pridna ravnica, paša, planja, iz katere mole krašnje, kočniki (Dražgoše) pa izvedenke: Krasje, pečevje Krasica... Ime 'kras' srečamo večkrat tudi na potujčenem svetu okrog mnogih gorskih kmetij v Vzhodnih Alpah (Kras, Krass, Krassbach, Krastal, Kraswald).“
V znanosti kras pomeni ozemlje, kjer zaradi korozije kot najbolj značilnega geomorfološkega procesa nastaja posebno kraško vodno pretakanje, za slednje so značilni tudi tipični površinski in podzemeljski pojavi. Kras bi lahko opredelili tudi kot tip zemeljskega površja, ki je dobil ime po pokrajini Kras v zaledju Tržaškega zaliva. Vezan je na vodotopne kamnine, v katerih lahko nastanejo jame. Zaradi značilnega delovanja se na krasu oblikujejo tipičen relief in vodni pojavi. Vedo, ki se ukvarja s proučevanjem krasa, imenujemo krasoslovje. K njenemu razvoju je bistveno pripomogel prav slovenski del dinarskega krasa.
Viri in literatura
Avtor besedila: Mišel Podgorski
Avtor fotografije: Iztok Poljak