Poplave - stalnica v Sloveniji

Poplave kot naravni pojav

V različni geografski literaturi zasledimo veliko definicij poplav oziroma povodnji. Po Geografskem terminološkem slovarju (Kladnik in ostali, 2005, str. 301) gre za: „Redno ali obdobno razlitje vode iz prenapolnjene rečne struge, jezerske kotanje, morja“. Kladnik v svojem Leksikonu geografije podeželja (1999, str. 172) poplavo označuje kot: „Razlitje velike količine vode po določenem ozemlju, tako imenovanem poplavnem območju. Poplavljajo predvsem tekoče vode, čeprav se na območjih z močnejšim plimovanjem ob neugodnih okoliščinah (vzajemno delovanje privlačnostne sile Sonca in Lune) lahko kritično dvigne tudi morska gladina“. „Poplave in povodnji se običajno pojavijo zaradi izredno močnih dolgotrajnih padavin, naglega taljenja snega ali medsebojnega skupnega delovanja“, pa pravi Polajnar (Nesreče in varstvo pred njimi: Visoke vode, str. 246). Vzroke za poplave v Sloveniji lahko iščemo predvsem v naravi, se pa razlikujejo od pokrajine do pokrajine, razdelimo jih na padavine, relief, geotektonske, kamninske, pedološke, vegetacijske in druge naravne značilnosti porečij. Običajno se reke razlivajo na območjih vsakoletnih poplav in ne povzročajo nevšečnosti, razen kjer je človek nesmotrno ravnal in gradil bivališča na poplavnih ravnicah tekočih voda, te poplave imenujemo redne poplave. Katastrofalne poplave, ki se pojavijo enkrat na 10, 20 ali več let, pa v Sloveniji povzročijo ogromno materialno škodo, vendar ne terjajo veliko življenj. Povodnji so redke, povzročijo jih izjemno visoke vode, ki poleg poplavnega sveta zalijejo ali preoblikujejo predele, katerih namembnost ni dosledno prilagojena učinkom povodnji (Radinja in sod., 1974). Vpliv poplav na preoblikovanje pokrajine, je pri nas najbolj zaznaven v ozkih in hudourniških dolinah goratih območij ter v ravninskih predelih.

Delitev poplav

Natek K. (2005) na podlagi glavnih značilnosti poplav in območij pojavljanja v Sloveniji razlikuje pet vrst poplav: hudourniške, nižinske, poplave na kraških poljih, morske in mestne poplave. Po Gamsu (1973) imamo poplave prodonosnih rek, poplave rek s prodonosnimi in neprodonosnimi pritoki, poplave prodonosnih rek izven krasa ter poplave prodonosnih rek na krasu. V literaturi poznamo še več delitev poplav, v članku izpostavljam še razdelitev, ki jo je pripravila Uprava RS za zaščito in reševanje (1999): tip vodotoka (lahko je hudourniški, dolinski, ravninski, kraški), glede na relief zemljišča (ježa, depresija), obseg, glede na jakost in razprostranjenost padavin, glede na letni čas (jesenske, spomladanske poplave), tip visokovodnega vala, trajanje, pogostost (20-, 50-, 100-letne poplave) ter glede na vrsto zemljišča in poplavljenih objektov.

Poplavne razmere v Sloveniji

Območje, ki ga ogrožajo poplave v Sloveniji obsega več kot 300.000 ha. Od tega so najpogostejše hudourniške poplave, ki se pojavljajo v bolj ožjih dolinah, kjer so potoki in reke ustvarili hudourniške grape (237.000 ha). Sledijo jim poplavna območja v razširjenih dolinah, ob morju in na kraških poljih, v Sloveniji je takih območij približno 30, ki skupaj obsegajo 70.403 ha (Orožen Adamič, 1992). Natek M. (1992) označuje 54 % poplavnega sveta v porečju Save, 42 % v porečju Drave ter 4 % v porečju Soče.

Antropogeni vzroki poplav

V današnjem času se je število ekstremnih pojavov povečalo, prav tako se poplave pojavljajo tam, kjer jih prej ni bilo. Vzroke za to lahko iščemo v antropogenem delovanju človeka, ki je s svojimi posegi v rečne struge in poplavne ravnice spremenil naravni krog, kar ima ob izjemno močnih padavinah katastrofalne posledice. Antropogene učinke človeka lahko opazimo predvsem na gosto naseljenih območjih, v mestih. Zaradi prometne ali druge infrastrukture so zajezene rečne struge, kar ob večji količini voda onemogoča odtok naraslih in poplavnih voda (Natek M. 1992). 

Kratek časovni pregled poplav in povodnji v preteklosti (večinoma povzeto po Kroniki izrednih vremenskih dogodkov XX. stoletja (Trontelj, 1997))

Leto 1550 - Naglo narasla voda Savinje je odnesla v Savinjski dolini žito, živino, vse brvi in mostove ter vse, kar je dosegla v hišah zunaj njih, nakar je sledila huda draginja in lakota (38 - Celje). 

Leto 1803 - Posebno deževno in mrzlo leto - bilo je 32 poplav, ena je bila najhujša, kar jih ljudje pomnijo. Voda je narasla 10 čevljev nad navadno gladino (38 - Arvež, Hrastovec).

Leto 1872 - Januarja je Sava zelo narasla v zgornjem toku in povzročila povodenj na Gorenjskem. Voda je zalila hiše in hleve, tako da je potonilo nekaj živine. Cesta iz Radovljice v Lesce spodjedena, nasip za železnico dečno uničen, utonilo 37 ovac.

Leta 1888 - Proti koncu marca je bila spet povodenj na Ljubljanskem barju. Zaradi deževja in taljenja snega že od leta 1862 ni bilo takih poplav: hiše so bile večinoma do strehe v vodi. Najhuje prizadete vasi so bile: Hauptmanca, Črna vas in Lipe (9).

Leto 1903 - Sredi septembra je narasla Drava prestopila bregove in povzročila katastrofo v Mariboru do Dravograda in na Ptuju.

Leto 1927 (14.9.) - Poplavne katastrofe na Gorenjskem. Narasli potoki v Poljanski in Selški dolini, poplave na Kamniškem polju in v Savinjski dolini (9).

Leto 1964 (26.10.) - Zaradi obilnih padavin po Sloveniji so mnoge reke prestopile bregove. Katastrofalne poplave ob Meži, Muri, Pesnici, Dravinji, Kokri, Sori, Kamniški Bistrici, Ljubljanici, spodnji Savi, in Krka do Otočca.

Leto 1978 (4.10.) - Sava v Kresnicah odnesla viseči most, v Podmežaklji zalilo 150 stanovanj, v Martuljku hudournik odnesel tri počitniške prikolice, Medija je poplavila Zagorje, del Ljubljane pa Mali graben. Cestan Bohinj-Bled je bila zaprta, Soča odnesla most pri Tolminu.

Leto 1990 (1.11.) - Katastofalne poplave v večjem delu Slovenije, po nekaterih območjih največje v 20. stoletju (100-letne poplave): najhuje je bilo v porečjih Sore, Kamniške Bistrice in Savinje.

Leto 1998 (7. in 8.11.) - Povodenj je bila podobna tisti leta 1990, posebej hudo so poplavljale Selška Sora v Železnikih, pritoki Kamniške Bistrice, Soča, Krka, Dravinja, Savinja v Celju, Laškem, Drava ob stari strugi. Povzročile so ogromno materialno škodo na objektih, na srečo ni bilo smrtnih žrtev.

Leto 2000 (november) - Dolgotrajne visoke vode v Sloveniji.

Leto 2007 (18.9.) - Katastrofalne poplave, najhuje je bilo v Železnikih, kjer je hudourniška moč Selške Sore za seboj pustila pravo razdejanje. Te poplave so zahtevale kar 6 človeških življenj.

Leto 2010 (17. do 21.9.) - Obsežne poplave v porečjih Vipave, Idrijce, Poljanske Sore, Savinje v spodnjem toku, Krke, Save v spodnjem toku, kraška polja Notranjskega in Dolenjskega krasa ter Ljubljansko barje. 

Leto 2012 (4. do 6.11.) - Najhujše poplave so bile na porečju Drave, saj je Drava zaradi povečanega pritoka iz sosednje Avstrije v dopoldanskem času 5. novembra 2012 močno narasla in začela poplavljati zlasti v spodnjem toku Drave v Sloveniji. 

Viri in literatura  

• Gams, I., 1974. Prispevek k klasifikaciji poplav v Sloveniji. Geografski obzornik 20, 1-2. Ljubljana.
• Kladnik, D., Lovrenčak, F., Orožen Adamič, M. (ur.), 2005. Geografski terminološki slovar, Ljubljana, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 451 str.
• Kladnik, D., 1999. Leksikon geografije podeželja. Ljubljana, Inštitut za geografijo, 318 str.
• Komac, B., Natek, K. in Zorn, M., 2008. Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Ljubljana, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 180 str.
• Načrt zaščite in reševanja ob poplavah na območju Slovenije, verzija 1.0, 1999. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje.
• Natek, K., 2005. Poplavna območja v Sloveniji. Geografski obzornik 52-1. Ljubljana.
• Orožen Adamič, M., 1992. Poplave v Sloveniji. V: Orožen Adamič, M. (ur.). Pregled večjih poplav v Sloveniji in škoda, ki jo povzročajo, Ljubljana, Ministrstvo za obrambo: Republiška uprava za zaščito in reševanje, Center za multidisciplinarno preučevanje naravnih nesreč Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, str. 7-10.
• Orožen Adamič, M., 1992. Poplave v Sloveniji. V: Natek, M. (ur.). Nekateri vidiki poplavnega sveta v geografski luči, Ljubljana, Ministrstvo za obrambo: Republiška uprava za zaščito in reševanje, Center za multidisciplinarno preučevanje naravnih nesreč Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, str. 21-30.    
• Radinja, D., Šifrer, M., Lovrenčak, F., Kolbezen, M.,  Natek, M., 1974. Geografsko preučevanje poplavnih področij v Sloveniji. Geografski vestnik, 46.  
• Ušeničnik, B., 2002. Nesreče in varstvo pred njimi. V: Polajnar, J. (ur.). Visoke vode, Ljubljana, Uprava RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo, str. 246-251.
• Trontelj, M., 1997. Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. stoletja. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod RS, 136 str.

Avtor besedila: Mišel Podgorski

Avtorica fotografije: Nina Lozej