Vpliv sredozemske ciklogeneze na vreme v Sloveniji

1 UVOD

Za lažje predstavljanje samega procesa, je potrebno najprej pojasniti posamezne pogoste pojme v članku. Kot ključne besede sem izpostavil polarno fronto, ki označuje mejo med polarnimi in tropskimi zračnimi masami na zemeljski polobli, ciklogenezo razumemo kot nastajanje ali poglabljanje ciklona, sredozemska je pridevnik, ki označuje lokacijo ciklogeneze. Sekundarni ciklon označuje vsako motnjo, ki se razvije južno od glavnega ciklona, v primeru da zračni tlak v njem ni nižji od tlaka v matičnem ciklonu, v našem primeru ga zaradi nastanka nad severnim Sredozemljem lahko imenujemo tudi sredozemski oziroma Genovski ciklon. Višinsko jedro hladnega zraka predstavlja območje relativno hladnejšega zraka v višinah, ki nastane navadno z odcepitvijo doline hladnega zraka in ima ciklonske dimenzije. Sektor ciklona je del ciklona, ki je oddeljen s frontama, v njegovem vzhodnem delu se nahaja topli sektor, kjer običajno pihajo jugozahodni vetrovi. V zahodnem delu se ob napredovanju hladne fronte nahaja hladni sektor, kjer zapihajo vetrovi severnega kvadranta. Pojasnitve so večinoma vzete iz Meteorološkega terminološkega slovarja (Petkovšek in ostali, 1991).

2 NASTANEK SEKUNDARNEGA CIKLONA

Nad severnim Sredozemljem lahko cikloni nastanejo na tri načine: višinski ciklon blokade se tu okrepi in razširi do tal, ciklon potuje iz Atlantika preko Španije ter nastanek ciklona kot vala na hladni fronti. Kaj je višinsko jedro hladnega zraka sem grobo pojasnil že v uvodu, običajno se nahaja v naši bližini ali nad nami ter lahko močno vpliva na vremenska dogajanja pri nas, je zelo nepredvidljivo. Njegov premer največkrat znaša okrog 1000 km, izobarne ploskve pa so po višini stisnjene. Kljub normalnemu ali celo visokemu zračnemu tlaku pri tleh se v srednji troposferi (5 km nad tlemi) razvije višinski ciklon, za katerega je značilno ciklonialno kroženje okoli središča. Na njegovih robovih, kjer poteka meja s toplejšim zrakom se lahko pojavijo vremenski sistemi, tudi manjši sekundarni cikloni, ki povzročajo nepredvidljiva poslabšanja. Poti teh motenj so prav tako nepredvidljive, lahko hitro nastanejo in hitro izginejo ter se premikajo sem in tja. Življenjska doba jeder hladnega zraka je običajno lahko zelo dolga. Do nastanka sredozemskega ciklona pride, ko se višinsko jedro hladnega zraka pomakne nad toplo Sredozemsko morje. Cikloni, ki nastajajo na polarni fronti nad vzhodnim Atlantikom, potujejo preko Španije v zahodno oziroma severno Sredozemlje, kjer se običajno zaustavijo in okrepijo. Njihov nadalnji razvoj in potovanje sta odvisna od več dejavnikov, predvsem od vetrovnih striženj ter stekanja in dviganja zraka, kar ustvarja oblake in padavine. 

Za naše kraje je najbolj zanimiv razvoj sekundarnega ciklona, ko klin hladnega zraka doseže Alpe. Ker se hladen zrak ne more dvigniti čez visoke Alpe, jih začne posledično obtekati, sprva vdre med Pireneji in Alpami v zahodno Sredozemlje (zapiha hladen veter imenovan mistral), drugi del hladnega zraka pa potuje preko srednje Evrope. Na južni strani Alp se topel zrak z jugozahodnimi vetrovi nariva na njihova južna pobočja, od severa pa se počasi vali hladna fronta, trk toplejšega zraka s hladnejšim poglablja ciklonsko območje. Pomik ciklona bolj proti vzhodu omogoči hladnemu zraku, da vdre tudi po vzhodni strani Alp (zapihajo severovzhodni vetrovi, na Primorskem burja). 

2.1 Vremenski razvoj nad Slovenijo

Ko začne ciklonsko območje nastajati nad severnim Sredozemljem, pri nas zapihajo topli in vlažni jugozahodni vetrovi, ki naznanjajo izrazito spremembo vremena. Njihov prvi znak so običajno oblačne kape nad posameznimi vrhovi. Ko topel zrak od jugozahoda doseže alpsko-dinarsko pregrado se je prisiljen dvigniti, posledično na pregradi nastanejo slojasti oblaki bogati s padavinami. Tako imamo v zahodni Sloveniji oblačno vreme z občasnim dežjem, v vzhodni Sloveniji pa delno jasno in marsikje vetrovno vreme. Jugozahodni veter razkroji ujeta jezera hladnega zraka ter prevetri kotline, ker je topel pozimi in spomladi povzroči izrazite odjuge. Ciklonsko območje se po enem dnevu v popolnosti razvije ter doseže Slovenijo, takrat je pri nas oblačno s padavinami. Največ padavin pade običajno ob alpsko-dinarski pregradi, čemur prispevata bližina fronte in orografija. Zaradi jugozahodnega vetra je meja sneženja precej visoko (nahajamo se v toplem sektorju ciklona). Ob morju piha močan jugo. Ko ciklon zapusti Slovenijo ter se pomakne nad Balkan, se hladen zrak zlije po vzhodni strani Alp proti Jadranu, meja sneženja se lahko spusti do nižin (preidemo v hladni sektor ciklona). Zaradi vetrov severnega kvadranta se ohladi, burja na Primorskem pa prinese delno razjasnitev. 

Slika 1: Začetek sredozemske ciklogeneze.

Slika 2: Polno razviti sredozemski ciklon.

Slika 3: Sredozemski ciklon se pomakne nad Balkan in tam slabi.

Viri in literatura                                                                                                                                    

• Ogrin, D. in Plut, D. 2012. Aplikativna fizična geografija Slovenije. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 246 str.
• Petkovšek, Z. in Leder, Z. (ur.). 1990. Meteorološki terminološki slovar. Ljubljana, ZRC SAZU, Društvo meteorologov Slovenije, 125 str.
• Petkovšek, Z. in Trontelj, M. 1987. Skice vremena. Ljubljana, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, 101 str.
• Rakovec, J. in Vrhovec, T. 2007. Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike. Ljubljana, DMFA založništvo, 313 str.
• Reynolds, R. 2004. Vremenski vodnik. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 192 str.
• Vrhovec, T., Kastelec, D. in Petkovšek, Z. 2006. Vreme in podnebje v gorah. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 241 str.

Avtor besedila in fotografije: Mišel Podgorski