O nastanku burana
Na območju širnih azijskih step in Sibirije v zimskih mesecih občasno zapiha zelo mrzel in oster veter, imenovan buran. Ledeni veter je pozimi lahko zelo močan, prenaša sneg v zamete ter povzroča zelo zmanjšano vidljivost, občasno je vidljivost ničelna. Poletni buran je ravno obratno ‒ vroč in suh veter, ki povzroča peščene viharje, predvsem na območju puščav (Iran). Na Aljaski je znan pod imenom burga, piha pa iz severozahodne smeri. V kolikor postavitev sinoptičnega vremenskega vzorca nad severno poloblo to dopušča, lahko buran pripiha do Slovenije. Pravilen vzorec pomeni razvito anticiklonsko območje nad severom Evrope ter ciklon nad Balkanom. Tako se mrzla sibirska zračna masa (sibirski anticiklon) spusti po vzhodni strani anticiklona proti Sredozemlju, ciklon nad Balkanom v tem primeru deluje kot črpalka (črpa mrzel sibirski zrak). Ko mrzel zrak pripotuje nad Sredozemsko morje, lahko povzroči sredozemsko ciklogenezo (nastanek več ciklonskih območij), ki nam prinaša padavine, o obliki padavin pa odloča mesto nastanka in pot ciklona.
Razmere v Sloveniji
Zadnji februarski teden in začetek marca 2018 sta bila v znamenju mrzlega kontinentalnega zraka. Po celotni Sloveniji so vztrajale nizke temperature, ki so se vse dni zadrževale pod lediščem. Občutek mraza je stopnjeval severovzhodni veter. Mrzel zrak in buran sta prepotovala več kot 10.000 km dolgo razdaljo od svojega domačega praga do nas. 26. februarja je bilo v naših gorah najhladnejše jutro v zadnjih 50 letih, na naši najvišji meteorološki postaji Kredarici (2515 m) je bila zabeležena najnižja temperatura po noči iz 6. na 7. 1. 1985 (‒28.3 °C), in sicer je termometer pokazal kar ‒27.1 °C, najvišja dnevna temperatura pa se je dvignila samo za tri stopinje na ‒24 °C. Tudi drugje v gorah smo zabeležili nizke temperature, na Rogli ‒20.2 °C ter na Krvavcu ‒20.6 °C. Velja omeniti tudi jutranjih ‒5.7 °C v Portorožu, čez dan pa se je ogrelo na ‒2.8 °C.
Najnižje temperature po Sloveniji, izmerjene 28. februarja:
Nova vas ‒ Bloke (‒27.6 °C), Zelenica (‒26.5 °C), Kredarica (‒ 25.6 °C), Rudno polje (‒24.0 °C), Marinča vas (‒23.7 °C), Kanin (‒23.2 °C), Vogel (‒22.8 °C), Uršlja gora (‒22.1 °C), Velike Lašče in Vršič (‒21.3 °C), Logarska dolina in Rateče (‒21.1 °C), Kočevje (‒21.0 °C), Celje in Ratitovec (‒20.9 °C), Cerklje ob Krki (‒20.6 °C), Zgornja Radovna (‒20.5 °C), Ljubljana‒Brnik (‒20.2 °C), Slovenj Gradec (‒20.0 °C), Maribor‒Slivnica (‒19.2 °C), Lisca (‒17.3 °C), Novo mesto (‒17.1 °C), Lesce (‒16.4 °C), Črnomelj in Murska Sobota (‒ 16.0 °C), Postojna (‒15.5 °C), Ljubljana ‒ Bežigrad (‒12.6 °C), Nova Gorica (‒8.0 °C) in Portorož‒Sečovlje (‒5.9 °C).
Najnižje temperature po Sloveniji, izmerjene 1. marca:
Jezersko (‒21.5 °C), Ptuj (‒20.9 °C), Gačnik (‒20.4 °C), Celje (‒ 20.1 °C), Kredarica (‒20.0 °C), Murska Sobota (‒19.1 °C), Radenci (‒19.0 °C), Rudno polje (‒18.8 °C), Cerklje ob Krki (‒ 17.9 °C), Slovenj Gradec (‒16.9 °C), Ljubljana‒Brnik (‒16.3 °C), Rateče (‒15.1 °C), Lisca (‒14.8 °C), Kočevje in Lesce (‒ 14.6 °C), Novo mesto (‒13.7 °C), Črnomelj (‒13.5 °C), Postojna (‒11.0 °C), Ljubljana ‒ Bežigrad (‒10.1 °C), Nova Gorica (‒3.6 °C) in Portorož‒Sečovlje (‒2.9 °C).
Viri in literatura
Avtor besedila: Mišel Podgorski
Avtor fotografije: Boris Vrabec