Španija


Slika 1: Zgodovinska časovnica Španije.Splošni podatki

Uradno imeKraljevina Španija
Špansko imeReino de España
Glavno mestoMadrid
Število prebivalcev46.630.000 (2018)
Gostota prebivalstva na km292,2 (2018)
Urbano prebivalstvo80,3 % (2018)
Ruralno prebivalstvo19,7 % (2018)
Površina505.944 km2
Uradni jezikkastiljska španščina
Denarna enotaevro
KraticeES, ESP


Politična ureditev

Španija je ustavna monarhija. Državo vodi kralj iz dinastije Burbunov, ki Španiji vlada od 18. stoletja. Je poveljnik vojske, podpisuje zakone, lahko pomilosti kaznjence in ima pravico razpustiti parlament. Zakonodajno oblast ima dvodomni parlament ''Cortes Generales'', ki ga sestavljata kongres poslancev in senat. Izvršno oblast imata kralj in vlada. Kralj imenuje predsednika vlade, ki vodi vlado, ta pa odgovarja kongresu poslancev. Formalno ima kralj veliko pristojnosti, vendar v praksi igra predvsem simbolično vlogo. Opravljanja uradnih kraljevih dolžnosti je namreč oproščen.

Slika 2: Dvodomni parlament ''Cortes Generales'' v Madridu.

Zastava in grb

Španska zastava, privzeta leta 1785, je sestavljena iz treh vodoravnih trakov. Na levi strani srednjega traku se nahaja kraljevi grb, ob katerem stojita Herkulova stebra (predstavljata ožino Gibraltar).

Slika 3: Španska zastava.Grb je sestavljen iz grbov štirih španskih kraljestev - Kastilije, Leona, Aragonije in Navarre - ter iz grba vladajoče dinastije Burbonov.

Slika 4: Grb kraljevine Španije.

Administrativna razdelitev

Španija je razdeljena na 19 avtonomnih pokrajin, ki so spodaj naštete ter prikazane na zemljevidu.

Avtonomne pokrajineGlavno mestoAvtonomne pokrajineGlavno mesto
AndaluzijaSevillaKantabrijaSantander
AragonijaZaragozaKastilija - La MančaToledo
AsturijaOviedoKastilija - LeonValladolid
BaleariPalma de MallorcaKatalonijaBarcelona
BaskijaVitoria-GasteizLa RiojaLogrono
CeutaCeutaMadridMadrid
EstremaduraMeridaMelillaMelilla
GalicijaSantiago de CompostelaMurciaMurcia
Kanarski otokiLas Palmas de Gran Canaria, Santa Cruz de TenerifeNavarraPamplona
ValenciaValencia

Preglednica 1: Avtonomne pokrajine Španije in njihova glavna mesta.


Slika 5: Avtonomne pokrajine Španije.

Geografski podatki

Španija leži na Iberskem polotoku in zavzema 85 % njegove površine. Osrednji del Španije sestavlja visoka planota Mezeta, ki jo obkrožajo gorovja. Najvišje gorovje, Pireneji, se nahaja na severu države. Visoke planote in gorovja sestavljajo 90 % države. Španija ima zmerno podnebje z vročimi poletji in mrzlimi zimami v notranjosti države, blago sredozemsko podnebje ob južni in vzhodni obali ter vlažno oceansko podnebje na severozahodu in severu države. K Španiji spadajo Kanarski in Balearski otoki ter trije manjši otoki ob maroški obali.

Najvišja točka: Pico de Teide, Tenerifi (3718 m)

Najdaljša reka: Tajo (1038 km, od tega 763 km v Španiji)

Največje jezero: Santabria (3,18 km2)

Slika 6: Geografski zemljevid Španije.

Fizičnogeografske enote Španije

V spodnjem besedilu so na kratko opisane fizičnogeografske enote Iberskega polotoka, izključeno pa je mladonagubano gorstvo Pireneji.

  1. Iberski polotok

Iberski polotok s svojimi fizičnogeografskimi značilnostmi predstavlja pravi kontinent v malem. Gre za ostanek obsežne hercinske celine, ki se je raztezala med severno Afriko in Evropo (Houston, 1967, str. 165). V njegovem zahodnem delu na površju prevladujejo paleozojske metamorfne in magmatske kamnine, v vzhodnem delu pa starejše kamnine, ki jih prekrivajo terciarne sedimentne kamnine. Mlada nagubana gorstva na obrobju Iberskega polotoka, so nastala z alpidsko orogenezo. V istem časovnem obdobju so ob prelomih nastale tudi tektonsko ugreznjene kotline, ki so jih kasneje zapolnili terciarni in kvartarni sedimenti. 

Podnebje

Na podnebne značilnosti posameznih delov Iberskega polotoka najbolj vplivata letna količina in razporeditev padavin. Glede na padavine prevladujejo trije tipi podnebja: aridno (sušno), semiaridno (polsušno) in humidno (vlažno) podnebje. 

V severozahodnem in severnem delu Španije (Baskija, Asturija, Kantabrija, Galicija) se pojavlja humidno oceansko podnebje.

  • Količina padavin: 800 - 2000 mm.
  • Mile zime, srednja januarska temperatura okoli 8 °C.
  • Sveža poletja (v primerjavi z ostalimi deli Iberskega polotoka), srednja julijska temperatura okoli 19 °C.
  • Naravna vegetacija: ob obali gozdovi hrasta doba in pravega kostanja, proti notranjosti zaradi manjše vlažnosti puhasti pirenejski (Quercus pyrenaica) in portugalski hrast (Quercus lusitanica). Veliko pašnikov in njiv.

Pravo sredozemsko podnebje prevladuje v obalnem pasu ob Sredozemskem morju, v Aragonski kotlini ter v Andaluziji in Estremaduri.

  • Količina padavin: 200 - 600 mm.
  • Mile in vlažne zime, srednja januarska temperatura med 9 in 13 °C.
  • Vroča in suha poletja, srednja julijska temperatura med 24 in 28 °C.
  • Vegetacija: kmetijske površine in sredozemska makija so zamenjale zimzelene sredozemske gozdove.

V osrednjem delu Iberskega polotoka se medsebojno prepletajo vplivi sredozemskega in celinskega podnebja.

  • Količina padavin: 300 - 500 mm, mediteranski padavinski režim (več padavin pozimi, suša poleti).
  • Večja temperaturna amplituda (okoli 20 °C) kaže na celinskost podnebja:
  1. Južna Mezeta - srednja julijska temperatura okoli 24 °C, srednja januarska temperatura okoli 5 °C.
  2. Severna Mezeta - srednja julijska temperatura okoli 21 °C, srednja januarska temperatura okoli 2 °C.
  3. Kantabrijsko, Ibersko in Kastiljsko gorovje: zaradi večje nadmorske višine temperature še nižje.

V pokrajinah Alentejo in Estremadura prevladujeta hrast plutovec (Quercus suber) in bodika. Za aridne (sušne) predele, kjer pade manj kot 350 mm padavin letno, je značilna travna stepa. Velja izpostaviti prevladujočo travo bodalico (Stipa tenacissima). Stepe so večinoma spremenili v pšenična polja (suho kmetijstvo).

  • Zahodni del Iberskega masiva

Gradijo ga paleozojske kamnine, kot so skrilavci, graniti, gnajsi, peščenjaki, vulkane kamnine, zlasti iz kambrija in silurja. Večinoma so za to območje značilne nizke in rahlo valovite planote (Galicija, Estremadura, Salamanca) na eni strani ter uravnana masivna gorovja (Sierra Morena, Sierra de San Pedro) na drugi strani. Tudi za severozahod Španije (Galicija) so značilni obsežni paleozojski platoji in gorovja.

  • Mezeta

Mezeto gradijo paleozojske kamnine, ki jih na nekaterih mestih prekrivajo terciarne sedimentne kamnine, zlasti miocenske - gline, peski, peščenjaki, apnenci. Gre za obsežno planoto, ki jo obdajajo gorovja (Kantabrijsko gorovje, Sierra Morena, Ibersko gorovje). Kastilsko gorovje (Sierra de Gredos, Sierra de Guadarrama) deli planoto na Severno Mezeto oziroma Staro Kastilijo ter Južno Mezeto oziroma Novo Kastilijo. V Severni Mezeti prevladujejo nadmorske višine med 700 in 1000 m, v Južni Mezeti pa med 600 in 800 m. Ibersko gorovje na severovzhodu gradijo paleozojske in mezozojske kamnine, gre za menjavanje strmih vrhov in gorskih hrbtov z uravnanimi planotami ter tektonskimi jarki. Sierra Morena na južnem obrobju Mezete, se strmo spušča proti Andaluzijski nižini.

  • Kantabrijsko gorovje

Gorovje v zahodnem delu gradijo paleozojske metamorfne kamnine, v vzhodnem delu pa mezozojske sedimentne kamnine (Picos de Europa, najvišji masiv iz apnenca). Od Mezete ga jasno ločujejo tektonski prelomi. Površje Kantabrijskega gorovja je zaradi intenzivne rečne erozije precej razčlenjeno. Gorski ledeniški relief v njegovih najvišjih delih daje gorovju visokogorski značaj. 

  • Betijske kordiljere

Predstavljajo najobsežnejše ter najvišje alpidsko gorstvo Iberskega polotoka. Razdeljene so na več samostojnih masivov, posledično niso enotno gorstvo. Gradijo jih pretežno mezozojske sedimentne kamnine, jedro pa je zgrajeno iz paleozojskih kamnin. Peni-Betijska kordiljera obsega južni, najvišji del gorovja (v Sierri Nevadi doseže 3478 m), Subbetijsko gorovje, ki sega od Gibraltarja do mesta Alicante, pa je nižje. V gorovju prevladuje tipično sredozemsko podnebje, najvišji predeli pa imajo gorsko podnebje. Količine padavin so zelo različne, od 122 mm pri rtu Cabo de Gata (razvita puščava) do 1600 mm v južnem delu Peni-Betijskih kordiljer. V obalnem območju prevladujejo zelo mile zime (12 °C) in vroča poletja (25 °C).

  • Aragonska kotlina

Je tektonska udorina med Pireneji, Iberskim gorovjem in Katalonskim hribovjem. Kotlino zapolnjujejo terciarni sedimenti (konglomerat, prod, glina) in kvartarni nanosi ob reki Ebro. Površje kotline je prepletno z rečnimi dolinami, terasami, kvestami in mizastimi gorami (špansko mesas). V vzhodnem delu kotline lahko opazimo osamele konglomeratne bloke (špansko monserraitonos). Reliefne oblike v kotlini so nastale s selektivno erozijo.

  • Andaluzijsko nižavje

Je največje nižavje na Iberskem polotoku. V obliki trikotnika ob reki Gvadalkivir sega več kot 200 km v notranjost polotoka (Bridges, 1994, str. 222). Nižino prekrivajo drobni morski sedimenti iz terciarja. V severnem delu je rahlo valovito površje, v južnem pa prevladuje mokrotna nižina (Las Marismas), ki je nastala na kvartarnih nanosih.

Prebivalstvo

Španija ima več kot 46 milijonov prebivalcev in čeprav je družba nacionalno poenotena, obstajajo precejšnje regionalne in jezikovne razlike. Kastiljci predstavljajo najštevilčnejšo kulturno skupino, ostale pa sestavljajo Katalonci, Galci, Andaluzijci in Baski. Gospodarska uspešnost države je pritegnila množico imigrantov, ki danes predstavljajo 10-12 % prebivalstva Španije.


Slika 7: Največja mesta v Španiji.

Gospodarstvo

V španskem gospodarstvu igra veliko vlogo izkoriščanje živega srebra, saj je Španija največji proizvajalec srebra na svetu. Nadvse pomemben je turizem, saj zagotavlja 10 % državnega dohodka. Vsako leto Španijo obišče preko 57 milijonov turistov. Španija je pomembna proizvajalka avtomobilov, ima zelo močno avtomobilsko industrijo in je ena največjih izvoznic motornih vozil. Industrija in gradbeništvo sestavljata le tretjino španskega gospodarstva. 

  • Uvoz: nafta, rude, stroji, naprave, žita, kemični izdelki...
  • Izvoz: stroji, avtomobili, kemični, naftni in kmetijski izdelki, rude (železova, živo srebro), tekstilni izdelki...      

Graf 1: Struktura BDP Španije.

Slika 8: Kmetijstvo in industrija v Španiji.

Viri in literatura

  • Bridges, E. M., 1994. World geomorphology. Cambridge University Press, 270 str.
  • Houston, J. M., 1967. The Western Mediterraen World: An Introduction to its regional landscapes. New York, Praeger, 800 str.
  • Natek, K. in Natek. M., 2006. Države sveta: narava, prebivalstvo, državna ureditev, zgodovina, gospodarstvo, znamenitosti. Ljubljana, Mladinska knjiga, 710 str.
  • Rebernik, D., 2009. Osnove fizične geografije Evrope. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 184 str.
  • Spain. Encyclopedia Britannica. 2019. URL: https://www.britannica.com/place/Spain (Citirano: 29.5.2019).


Avtor besedila: Mišel Podgorski

Fotografije prevzete iz interneta.

Pripombe
* E-poštno sporočilo ne bo objavljeno na spletni strani.
I BUILT MY SITE FOR FREE USING