Španija


Slika 1: Zgodovinska ─Źasovnica Španije.Splošni podatki

Uradno imeKraljevina Španija
Špansko imeReino de España
Glavno mestoMadrid
Število prebivalcev46.630.000 (2018)
Gostota prebivalstva na km292,2 (2018)
Urbano prebivalstvo80,3 % (2018)
Ruralno prebivalstvo19,7 % (2018)
Površina505.944 km2
Uradni jezikkastiljska španš─Źina
Denarna enotaevro
KraticeES, ESP


Politi─Źna ureditev

Španija je ustavna monarhija. Dr┼żavo vodi kralj iz dinastije Burbunov, ki Španiji vlada od 18. stoletja. Je poveljnik vojske, podpisuje zakone, lahko pomilosti kaznjence in ima pravico razpustiti parlament. Zakonodajno oblast ima dvodomni parlament ''Cortes Generales'', ki ga sestavljata kongres poslancev in senat. Izvršno oblast imata kralj in vlada. Kralj imenuje predsednika vlade, ki vodi vlado, ta pa odgovarja kongresu poslancev. Formalno ima kralj veliko pristojnosti, vendar v praksi igra predvsem simboli─Źno vlogo. Opravljanja uradnih kraljevih dol┼żnosti je namre─Ź oproš─Źen.

Slika 2: Dvodomni parlament ''Cortes Generales'' v Madridu.

Zastava in grb

Španska zastava, privzeta leta 1785, je sestavljena iz treh vodoravnih trakov. Na levi strani srednjega traku se nahaja kraljevi grb, ob katerem stojita Herkulova stebra (predstavljata o┼żino Gibraltar).

Slika 3: Španska zastava.Grb je sestavljen iz grbov štirih španskih kraljestev - Kastilije, Leona, Aragonije in Navarre - ter iz grba vladajo─Źe dinastije Burbonov.

Slika 4: Grb kraljevine Španije.

Administrativna razdelitev

Španija je razdeljena na 19 avtonomnih pokrajin, ki so spodaj naštete ter prikazane na zemljevidu.

Avtonomne pokrajineGlavno mestoAvtonomne pokrajineGlavno mesto
AndaluzijaSevillaKantabrijaSantander
AragonijaZaragozaKastilija - La Man─ŹaToledo
AsturijaOviedoKastilija - LeonValladolid
BaleariPalma de MallorcaKatalonijaBarcelona
BaskijaVitoria-GasteizLa RiojaLogrono
CeutaCeutaMadridMadrid
EstremaduraMeridaMelillaMelilla
GalicijaSantiago de CompostelaMurciaMurcia
Kanarski otokiLas Palmas de Gran Canaria, Santa Cruz de TenerifeNavarraPamplona
ValenciaValencia

Preglednica 1: Avtonomne pokrajine Španije in njihova glavna mesta.


Slika 5: Avtonomne pokrajine Španije.

Geografski podatki

Španija le┼żi na Iberskem polotoku in zavzema 85 % njegove površine. Osrednji del Španije sestavlja visoka planota Mezeta, ki jo obkro┼żajo gorovja. Najvišje gorovje, Pireneji, se nahaja na severu dr┼żave. Visoke planote in gorovja sestavljajo 90 % dr┼żave. Španija ima zmerno podnebje z vro─Źimi poletji in mrzlimi zimami v notranjosti dr┼żave, blago sredozemsko podnebje ob ju┼żni in vzhodni obali ter vla┼żno oceansko podnebje na severozahodu in severu dr┼żave. K Španiji spadajo Kanarski in Balearski otoki ter trije manjši otoki ob maroški obali.

Najvišja to─Źka: Pico de Teide, Tenerifi (3718 m)

Najdaljša reka: Tajo (1038 km, od tega 763 km v Španiji)

Najve─Źje jezero: Santabria (3,18 km2)

Slika 6: Geografski zemljevid Španije.

Fizi─Źnogeografske enote Španije

V spodnjem besedilu so na kratko opisane fizi─Źnogeografske enote Iberskega polotoka, izklju─Źeno pa je mladonagubano gorstvo Pireneji.

  1. Iberski polotok

Iberski polotok s svojimi fizi─Źnogeografskimi zna─Źilnostmi predstavlja pravi kontinent v malem. Gre za ostanek obse┼żne hercinske celine, ki se je raztezala med severno Afriko in Evropo (Houston, 1967, str. 165). V njegovem zahodnem delu na površju prevladujejo paleozojske metamorfne in magmatske kamnine, v vzhodnem delu pa starejše kamnine, ki jih prekrivajo terciarne sedimentne kamnine. Mlada nagubana gorstva na obrobju Iberskega polotoka, so nastala z alpidsko orogenezo. V istem ─Źasovnem obdobju so ob prelomih nastale tudi tektonsko ugreznjene kotline, ki so jih kasneje zapolnili terciarni in kvartarni sedimenti. 

Podnebje

Na podnebne zna─Źilnosti posameznih delov Iberskega polotoka najbolj vplivata letna koli─Źina in razporeditev padavin. Glede na padavine prevladujejo trije tipi podnebja: aridno (sušno), semiaridno (polsušno) in humidno (vla┼żno) podnebje. 

V severozahodnem in severnem delu Španije (Baskija, Asturija, Kantabrija, Galicija) se pojavlja humidno oceansko podnebje.

  • Koli─Źina padavin: 800 - 2000 mm.
  • Mile zime, srednja januarska temperatura okoli 8 °C.
  • Sve┼ża poletja (v primerjavi z ostalimi deli Iberskega polotoka), srednja julijska temperatura okoli 19 °C.
  • Naravna vegetacija: ob obali gozdovi hrasta doba in pravega kostanja, proti notranjosti zaradi manjše vla┼żnosti puhasti pirenejski (Quercus pyrenaica) in portugalski hrast (Quercus lusitanica). Veliko pašnikov in njiv.

Pravo sredozemsko podnebje prevladuje v obalnem pasu ob Sredozemskem morju, v Aragonski kotlini ter v Andaluziji in Estremaduri.

  • Koli─Źina padavin: 200 - 600 mm.
  • Mile in vla┼żne zime, srednja januarska temperatura med 9 in 13 °C.
  • Vro─Źa in suha poletja, srednja julijska temperatura med 24 in 28 °C.
  • Vegetacija: kmetijske površine in sredozemska makija so zamenjale zimzelene sredozemske gozdove.

V osrednjem delu Iberskega polotoka se medsebojno prepletajo vplivi sredozemskega in celinskega podnebja.

  • Koli─Źina padavin: 300 - 500 mm, mediteranski padavinski re┼żim (ve─Ź padavin pozimi, suša poleti).
  • Ve─Źja temperaturna amplituda (okoli 20 °C) ka┼że na celinskost podnebja:
  1. Ju┼żna Mezeta - srednja julijska temperatura okoli 24 °C, srednja januarska temperatura okoli 5 °C.
  2. Severna Mezeta - srednja julijska temperatura okoli 21 °C, srednja januarska temperatura okoli 2 °C.
  3. Kantabrijsko, Ibersko in Kastiljsko gorovje: zaradi ve─Źje nadmorske višine temperature še ni┼żje.

V pokrajinah Alentejo in Estremadura prevladujeta hrast plutovec (Quercus suber) in bodika. Za aridne (sušne) predele, kjer pade manj kot 350 mm padavin letno, je zna─Źilna travna stepa. Velja izpostaviti prevladujo─Źo travo bodalico (Stipa tenacissima). Stepe so ve─Źinoma spremenili v pšeni─Źna polja (suho kmetijstvo).

  • Zahodni del Iberskega masiva

Gradijo ga paleozojske kamnine, kot so skrilavci, graniti, gnajsi, peš─Źenjaki, vulkane kamnine, zlasti iz kambrija in silurja. Ve─Źinoma so za to obmo─Źje zna─Źilne nizke in rahlo valovite planote (Galicija, Estremadura, Salamanca) na eni strani ter uravnana masivna gorovja (Sierra Morena, Sierra de San Pedro) na drugi strani. Tudi za severozahod Španije (Galicija) so zna─Źilni obse┼żni paleozojski platoji in gorovja.

  • Mezeta

Mezeto gradijo paleozojske kamnine, ki jih na nekaterih mestih prekrivajo terciarne sedimentne kamnine, zlasti miocenske - gline, peski, peš─Źenjaki, apnenci. Gre za obse┼żno planoto, ki jo obdajajo gorovja (Kantabrijsko gorovje, Sierra Morena, Ibersko gorovje). Kastilsko gorovje (Sierra de Gredos, Sierra de Guadarrama) deli planoto na Severno Mezeto oziroma Staro Kastilijo ter Ju┼żno Mezeto oziroma Novo Kastilijo. V Severni Mezeti prevladujejo nadmorske višine med 700 in 1000 m, v Ju┼żni Mezeti pa med 600 in 800 m. Ibersko gorovje na severovzhodu gradijo paleozojske in mezozojske kamnine, gre za menjavanje strmih vrhov in gorskih hrbtov z uravnanimi planotami ter tektonskimi jarki. Sierra Morena na ju┼żnem obrobju Mezete, se strmo spuš─Źa proti Andaluzijski ni┼żini.

  • Kantabrijsko gorovje

Gorovje v zahodnem delu gradijo paleozojske metamorfne kamnine, v vzhodnem delu pa mezozojske sedimentne kamnine (Picos de Europa, najvišji masiv iz apnenca). Od Mezete ga jasno lo─Źujejo tektonski prelomi. Površje Kantabrijskega gorovja je zaradi intenzivne re─Źne erozije precej raz─Źlenjeno. Gorski ledeniški relief v njegovih najvišjih delih daje gorovju visokogorski zna─Źaj. 

  • Betijske kordiljere

Predstavljajo najobse┼żnejše ter najvišje alpidsko gorstvo Iberskega polotoka. Razdeljene so na ve─Ź samostojnih masivov, posledi─Źno niso enotno gorstvo. Gradijo jih prete┼żno mezozojske sedimentne kamnine, jedro pa je zgrajeno iz paleozojskih kamnin. Peni-Betijska kordiljera obsega ju┼żni, najvišji del gorovja (v Sierri Nevadi dose┼że 3478 m), Subbetijsko gorovje, ki sega od Gibraltarja do mesta Alicante, pa je ni┼żje. V gorovju prevladuje tipi─Źno sredozemsko podnebje, najvišji predeli pa imajo gorsko podnebje. Koli─Źine padavin so zelo razli─Źne, od 122 mm pri rtu Cabo de Gata (razvita puš─Źava) do 1600 mm v ju┼żnem delu Peni-Betijskih kordiljer. V obalnem obmo─Źju prevladujejo zelo mile zime (12 °C) in vro─Źa poletja (25 °C).

  • Aragonska kotlina

Je tektonska udorina med Pireneji, Iberskim gorovjem in Katalonskim hribovjem. Kotlino zapolnjujejo terciarni sedimenti (konglomerat, prod, glina) in kvartarni nanosi ob reki Ebro. Površje kotline je prepletno z re─Źnimi dolinami, terasami, kvestami in mizastimi gorami (špansko mesas). V vzhodnem delu kotline lahko opazimo osamele konglomeratne bloke (špansko monserraitonos). Reliefne oblike v kotlini so nastale s selektivno erozijo.

  • Andaluzijsko ni┼żavje

Je najve─Źje ni┼żavje na Iberskem polotoku. V obliki trikotnika ob reki Gvadalkivir sega ve─Ź kot 200 km v notranjost polotoka (Bridges, 1994, str. 222). Ni┼żino prekrivajo drobni morski sedimenti iz terciarja. V severnem delu je rahlo valovito površje, v ju┼żnem pa prevladuje mokrotna ni┼żina (Las Marismas), ki je nastala na kvartarnih nanosih.

Prebivalstvo

Španija ima ve─Ź kot 46 milijonov prebivalcev in ─Źeprav je dru┼żba nacionalno poenotena, obstajajo precejšnje regionalne in jezikovne razlike. Kastiljci predstavljajo najštevil─Źnejšo kulturno skupino, ostale pa sestavljajo Katalonci, Galci, Andaluzijci in Baski. Gospodarska uspešnost dr┼żave je pritegnila mno┼żico imigrantov, ki danes predstavljajo 10-12 % prebivalstva Španije.


Slika 7: Najve─Źja mesta v Španiji.

Gospodarstvo

V španskem gospodarstvu igra veliko vlogo izkoriš─Źanje ┼żivega srebra, saj je Španija najve─Źji proizvajalec srebra na svetu. Nadvse pomemben je turizem, saj zagotavlja 10 % dr┼żavnega dohodka. Vsako leto Španijo obiš─Źe preko 57 milijonov turistov. Španija je pomembna proizvajalka avtomobilov, ima zelo mo─Źno avtomobilsko industrijo in je ena najve─Źjih izvoznic motornih vozil. Industrija in gradbeništvo sestavljata le tretjino španskega gospodarstva. 

  • Uvoz: nafta, rude, stroji, naprave, ┼żita, kemi─Źni izdelki...
  • Izvoz: stroji, avtomobili, kemi─Źni, naftni in kmetijski izdelki, rude (┼żelezova, ┼żivo srebro), tekstilni izdelki...      

Graf 1: Struktura BDP Španije.

Slika 8: Kmetijstvo in industrija v Španiji.

Viri in literatura

  • Bridges, E. M., 1994. World geomorphology. Cambridge University Press, 270 str.
  • Houston, J. M., 1967. The Western Mediterraen World: An Introduction to its regional landscapes. New York, Praeger, 800 str.
  • Natek, K. in Natek. M., 2006. Dr┼żave sveta: narava, prebivalstvo, dr┼żavna ureditev, zgodovina, gospodarstvo, znamenitosti. Ljubljana, Mladinska knjiga, 710 str.
  • Rebernik, D., 2009. Osnove fizi─Źne geografije Evrope. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 184 str.
  • Spain. Encyclopedia Britannica. 2019. URL: https://www.britannica.com/place/Spain (Citirano: 29.5.2019).


Avtor besedila: Mišel Podgorski

Fotografije prevzete iz interneta.

Pripombe
* E-po┼ítno sporo─Źilo ne bo objavljeno na spletni strani.
I BUILT MY SITE FOR FREE USING