Poselitev slovenskega ozemlja skozi zgodovino


1 Uvod

V današnjem času je za slovensko ozemlje značilna razpršena in izrazito neenakomerna poselitev. Kot posledica različnega vpliva fizičnogeografskih in družbenogeografskih dejavnikov so se v Sloveniji izoblikovala območja goste in redke poselitve. Gosto poseljena območja so v Ljubljanski in Celjski kotlini, Šaleški dolini, Dravski, Murski in Krški ravni, v Vipavski dolini ter na območju obalnega pasu. Redko poseljena in neposeljena območja se nahajajo v višjih predelih, odmaknjena od glavnih prometnih poti in so gospodarsko precej slabše razvita. Ta območja se nahajajo v višjih delih Alpskih pokrajin, v Predalpskih hribovjih ter na visokih dinarskih planotah. Za najgosteje poseljena območja v Sloveniji veljajo kotline, doline, nižine in obala, za najredkeje poseljena pa gorata in hribovita območja ter dinarske planote. Slovenija se lahko pohvali z gostoto skoraj 100 prebivalcev na km², svetovno povprečje pa znaša 47 prebivalcev na km², našo državo lahko tako označimo kot razmeroma dobro obljudeno. Število prebivalstva je 1. januarja 2019 znašalo 2.080.908, ki je živelo v 5.978 naseljih, od tega je bilo 57 nenaseljenih naselij (SURS, 2019). Z enim naseljem na 3 km² lahko Slovenijo uvrstimo med države z veliko povprečno gostoto naselij in teritorialno razpršenostjo (Kokole in Kokole, 1998; Perko, 1998).

2 Poselitev slovenskega ozemlja v prazgodovini

V kameni dobi (paleolitiku) je bilo slovensko ozemlje redko naseljeno, za bivanje so bile pomembne predvsem jame. Zgoščena poselitev je bila na območju Postojne in Krasa (Ciglenečki in ost., 1998). O tem pričajo najdbe v posameznih jamah, med njimi velja omeniti Postojnsko jamo, Betalov spodmol, Jamo v Lozi, Risovec idr. V Betalovem spodmolu je bilo odkrito večje število kamnitega orodja - tipične moustérienske konice in strgala, kurišča in ostanki lovskega plena. Kamnita orodja iz najglobljega horizonta A, ki so stara okoli 300.000 let, skupaj s kamnitimi orodji iz Jame v Lozi in jame Risovec predstavljajo najstarejše dokaze o poselitvi slovenskega ozemlja. Eno od večjih paleolitskih najdišč pri nas je tudi jama Potočka zijalka, ki se nahaja na nadmorski višini 1675 m, na južnem pobočju Olševe. Znani slovenski arheolog, geolog in paleontolog Srečko Brodar (1893-1987), ki uradno velja za prvega raziskovalca paleolitika v Sloveniji, je ob kopanju v Potočki zijalki odkril več kot 130 koščenih konic iz obdobja aurignaciena. Prva stalna naselja se pojavijo ob koncu mlajše kamene dobe ali neolitika (4000 pr. n. št.). Slednja so bila skupaj z višinskimi naselji, jamskimi bivališči, naselji na planem (v okljukih rek) in kolišči obljudena tudi v bakreni dobi.

Slika 1: Arheološko najdišče Potočka zijalka.


Pripombe
* E-poštno sporočilo ne bo objavljeno na spletni strani.
I BUILT MY SITE FOR FREE USING